Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški dolžnosti (ZVojD-B)

V zakonu o vojaški dolžnosti (Uradni list RS, št. 18/91, 74/95 in 43/01 – odločba US) se v celotnem besedilu zakona besedi “rezervni sestav“ nadomestita z besedama “rezervna sestava“, besede “kraj stalne ali začasne nastanitve“ z besedami “stalno ali začasno prebivališče“ v ustreznem sklonu ter črta beseda “bojna“ v ustreznem sklonu.

Drugi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: “Vojaško evidenco vseh vojaških obveznikov vodi pristojna organizacijska enota ministrstva, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: upravni organ, pristojen za obrambne zadeve).“

V prvem odstavku 8. člena se besedi “z zakonom“ nadomestita z besedami “z zakoni, ki urejajo obrambo države,“. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: “Podatki iz vojaške evidence se uničijo po poteku desetih let, ko državljanu preneha vojaška dolžnost, razen podatkov o naboru, služenju vojaškega roka, razporeditvi na vojaško dolžnost, imenovanju v vojno sestavo, o času opravljanja vojaške službe, vojaško strokovni usposobljenosti, o podelitvi čina, povišanju oziroma odvzemu čina ter podeljenih priznanjih, ki se hranijo trajno.“

Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: “Državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije so dolžne upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, dati na njegovo zahtevo iz centralnega registra prebivalstva podatke o imenu in priimku, rojstnem datumu in kraju rojstva, o kraju stalnega in začasnega prebivališča ter o enotni matični številki občana, iz registra zavezancev za prispevek in drugih zbirk pa podatke o šolski izobrazbi, sklenitvi in prenehanju zaposlitve, pridobitvi strokovnih kvalifikacij, zdravstveni sposobnosti za vojaško službo in o posebnih znanjih vojaških obveznikov za določitev rodu, službe ter dolžnosti v Slovenski vojski. Če ni znano, kje se vodi posamezen podatek o vojaškem obvezniku, mora vojaški obveznik upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, obvestiti, kje podatek lahko pridobi oziroma ga sam priskrbeti. Podatki o zdravstveni sposobnosti po tem členu se zbirajo v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje zdravstvene sposobnosti za vojaško službo.“ Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: “Minister, pristojen za obrambo, predpiše način in roke za pridobivanje podatkov iz tega člena.“

V prvem odstavku 10. člena se za besedama “vojaško službo“ črta besedilo “, pridobitev šolskih in strokovnih kvalifikacij, sklenitev in prenehanje delovnega razmerja oziroma vrsto in kraj opravljanja samostojne dejavnosti, spremembo kraja stalne oziroma začasne nastanitve“. Drugi odstavek se črta.

Prvi odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi: “Zdravniške in druge preglede ter psihološke preiskave za oceno zdravstvene sposobnosti nabornikov za vojaško službo praviloma opravljajo zdravstvene organizacije in druge ustanove, s katerimi ministrstvo, pristojno za obrambo, sklene pogodbo za izvajanje zdravniških pregledov, oziroma vojaška zdravstvena služba.“ V drugem odstavku se za besedo “dokumentacije“ postavi pika in črta besedilo v nadaljevanju.

Za drugim odstavkom 22. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “Vojaški rok v skladu z odločitvijo Državnega zbora Republike Slovenije v primeru povečanja nevarnosti napada na državo, neposredne vojne nevarnosti oziroma po razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, traja tri mesece.“ Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V prvem odstavku 26. člena se doda nova 2.a) točka, ki se glasi: “2.a) ki je končal izobraževalni program izpopolnjevanja za poklic policista, v trajanju najmanj 18 mesecev;“. Na koncu 4. točke se pika nadomesti s podpičjem in doda nova točka, ki se glasi: “5. ki je kot kandidat za vojaka, podčastnika ali častnika sklenil pogodbo o zaposlitvi z ministrstvom, pristojnim za obrambo, in uspešno opravil predpisano vojaško strokovno usposabljanje.“

V drugem odstavku 27. člena se črtata drugi in tretji stavek. Peti odstavek se črta.

V četrtem odstavku 28. člena se za besedama “tega člena“ črta besedilo “, ocenjen pa je kot sposoben za vojaško službo ali kot delno sposoben za vojaško službo,“.

30. člen se spremeni tako, da se glasi: Služenja vojaškega roka je oproščen dvojni ali večkratni državljan, če je v drugi državi, katere državljan je, odslužil vojaški rok v trajanju najmanj dveh tretjin vojaškega roka v Republiki Sloveniji, ali če je poteklo koledarsko leto, v katerem je dopolnil 27 let. Državljan iz prejšnjega odstavka, ki v tujini ni odslužil dveh tretjin vojaškega roka, se pošlje na doslužitev vojaškega roka. Opravljanja nadomestne civilne službe je oproščen dvojni ali večkratni državljan, ki mu je priznan ugovor vesti v tujini zaradi razlogov, ki so predpisani v Republiki Sloveniji, in je v drugi državi, katere državljan je, opravil civilno službo.“

V 3. točki prvega odstavka 32. člena se črta besedilo “ki ga je storil, preden je nastopil vojaški rok,“. Doda se nova 4. točka, ki se glasi: “4. vojaku, ki je samovoljno zapustil enoto oziroma se samovoljno ni vrnil z dovoljene odsotnosti iz enote za več kot 30 dni.“

Na koncu prvega odstavka 34. člena se doda nov stavek, ki se glasi: “Vojaški obveznik, ki mu je bilo prekinjeno služenje vojaškega roka zaradi samovoljne odsotnosti iz enote, se pokliče na služenje preostalega dela vojaškega roka najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 30 let.“

Prvi odstavek 41. člena se spremeni tako, da se glasi: “Civilna služba kot nadomestilo vojaškemu roku se izvršuje v sistemu za zaščito, reševanje in pomoč oziroma v vladnih in nevladnih organizacijah, ki opravljajo reševalno ali humanitarno dejavnost, ki je javnega pomena. Te službe in organizacije določi minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, na podlagi javnega razpisa. Civilna služba se izjemoma lahko izvaja tudi v državnih organih, ki jih določi minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.“

Prvi odstavek 42. člena se spremeni tako, da se glasi: “Nabornik, ki želi uveljavljati ugovor vesti vojaški dolžnosti, lahko vloži prošnjo kadarkoli med trajanjem naborne dolžnosti, vendar najkasneje v osmih dneh po prejemu poziva na služenje vojaškega roka, pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve, ki ga vodi v vojaški evidenci.“ Drugi odstavek se črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek. Dosedanji četrti odstavek postane tretji in se spremeni tako, da se glasi: “V prošnji iz prvega in prejšnjega odstavka mora vojaški obveznik navesti razloge, zaradi katerih prosi za priznanje ugovora vesti. V času obravnave prošnje za priznanje ugovora vesti vse obveznosti nabornika in vojaškega obveznika, ki je že odslužil vojaški rok, v zvezi z vojaško dolžnostjo mirujejo, razen v primeru, če nabornik vloži prošnjo po preteku roka iz prvega odstavka tega člena ali po septembru v koledarskem letu, v katerem dopolni 27 let starosti, ali je bil vojaškemu obvezniku, ki je že odslužil vojaški rok, vročen poziv na vojaško vajo ali mobilizacijski poziv. Obravnava prošnje, ki jo vloži vojaški obveznik med služenjem vojaškega roka, ne vpliva na izvrševanje obveznosti v zvezi z vojaško dolžnostjo.“

V četrtem odstavku 43. člena se besede “službi ali organizaciji“ nadomestijo z besedo “dejavnosti“, na koncu odstavka pa se doda nov stavek, ki se glasi: “Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.“

Za tretjim odstavkom 45. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “Šteje se, da je državljan zdravstveno sposoben za opravljanje civilne službe, če je bil na naboru ocenjen kot sposoben ali delno sposoben za vojaško službo, obseg pregleda za opravljanje civilne službe pa ne presega obsega nabornega pregleda. Če je državljan na zdravniških pregledih ocenjen kot trajno ali začasno nezmožen za dela, ki se lahko opravljajo v okviru civilne službe, upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, na podlagi izvidov izda ugotovitveno odločbo. Državljan, ki je ocenjen kot trajno nezmožen za opravljanje del, se izbriše iz vojaške evidence. Državljana, ki je ocenjen kot začasno nezmožen za opravljanje del, se napoti na zdravniške preglede po poteku časa začasne nezmožnosti.“ Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

46. člen se spremeni tako, da se glasi: Državljan se pravici do ugovora vesti lahko odpove. Šteje se, da se je državljan oziroma vojaški obveznik odpovedal pravici do ugovora vesti vojaški dolžnosti, če se na poziv upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, brez opravičenega razloga ni javil na opravljanje civilne službe, služenje vojaškega roka brez orožja oziroma 30-dnevno usposabljanje za opravljanje nalog zaščite in reševanja, ali če je samovoljno zapustil opravljanje civilne službe ali služenje vojaškega roka brez orožja za več kot deset dni. O odpovedi pravici iz tega in prejšnjega odstavka izda komisija, ki je odločila o ugovoru vesti vojaški dolžnosti, ugotovitveno odločbo. Zoper državljana, ki huje krši disciplino v organizaciji, v kateri opravlja civilno službo, na način, ki je v očitnem nasprotju z razlogi, zaradi katerih mu je priznana pravica do ugovora vesti vojaški dolžnosti, lahko ministrstvo, pristojno za upravo, uvede ponovno preverjanje izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Preverjanje se uvede na predlog ministrstva, pristojnega za obrambo, inšpekcije, pristojne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ali organizacije, v kateri državljan opravlja civilno službo, ter po postopku, ki je določen za priznavanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Preverjanje opravi komisija, ki je odločila o ugovoru vesti vojaški dolžnosti. Državljan, ki se je odpovedal pravici do ugovora vesti oziroma za katerega se v skladu s prejšnjim odstavkom ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev za priznanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti, ponovno postane vojaški obveznik. Skladno z njegovim statusom se ga napoti na služenje vojaškega roka, oziroma se mu prekine civilna služba ter se ga napoti na služenje preostalega dela vojaškega roka ali nadaljuje s službo v rezervni sestavi. Državljan, ki odkloni opravljanje civilne službe ali služenje vojaškega roka brez orožja ali se temu očitno izmika, se obravnava kot vojaški obveznik, ki odklanja ali se izmika služenju vojaškega roka. Določbe četrtega in prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za izvajanje 30-dnevnega usposabljanja za zaščito in reševanje. Določbe tega zakona o času pošiljanja na služenje vojaškega roka, razen v primeru iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona, odlaganju, prekinitvi, nadaljevanju služenja vojaškega roka ter o tem, kaj se ne šteje v vojaški rok, se smiselno uporabljajo tudi za izvajanje civilne službe. Državljan iz tega člena ne more ponovno uveljavljati pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti.“

V drugem odstavku 47. člena se za besedama “izobraževalno organizacijo“ doda besedilo “najpozneje v roku petih let od pravnomočnosti odločbe, s katero mu je bil priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti“. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “V rok iz prejšnjega odstavka se ne šteje čas odložitve 30-dnevnega usposabljanja na prošnjo državljana. Državljan, ki se na 30-dnevno usposabljanje ne napoti v roku iz prejšnjega odstavka, se izbriše iz vojaške evidence.“ V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedama “iz prvega“ doda vejica in beseda “drugega“. Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

Za 47. členom se doda nov 47.a člen, ki se glasi: Državljanu na 30-dnevnem usposabljanju za opravljanje nalog zaščite in reševanja se lahko odobri odsotnost zaradi smrti v ožji družini, nudenja nujne pomoči družini in rojstva otroka do tri dni ter en dan za študijske obveznosti. Skupna odsotnost ne sme biti daljša od sedmih dni. Državljan, ki zaprosi za odsotnost iz prejšnjega odstavka, mora predložiti ustrezno dokazilo. Prošnji se ugodi le, če to omogoča program 30-dnevnega usposabljanja in druge razmere. Število dni in čas koriščenja izredne odsotnosti določi odgovorna oseba organizacije, ki izvaja 30-dnevno usposabljanje. Državljanom, ki so med 30-dnevnim usposabljanjem dali kri kot krvodajalci, se lahko odobri do dva dneva izredne odsotnosti, ne glede na prejšnji odstavek. Državljanu na 30-dnevnem usposabljanju se usposabljanje prekine: 1. če med usposabljanjem zboli ali se poškoduje, pooblaščeni zdravnik pa ugotovi, da bo predvideno zdravljenje trajalo več kot sedem dni; 2. če je neopravičeno odsoten z usposabljanja več kot 24 ur. Čas odsotnosti se ne šteje v 30-dnevno usposabljanje; 3. če huje krši disciplino. Državljan iz prejšnjega odstavka se pokliče na nadaljevanje 30 dnevnega usposabljanja za čas, ki mu je ostal do konca usposabljanja, praviloma s prvo naslednjo napotitvijo, vendar najkasneje v treh letih od dneva prekinitve usposabljanja. Odločbo v zvezi s prekinitvijo 30-dnevnega usposabljanja za opravljanje nalog zaščite in reševanja izda upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, na območju katerega se nahaja organizacija, ki izvaja usposabljanje.“

48. člen se spremeni tako, da se glasi: Nadzor nad izvajanjem nadomestne civilne službe iz 41., 45. 46. in 47.a člena tega zakona opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Vlada Republike Slovenije izda natančnejše predpise o izvajanju nadomestne civilne službe.“

Za 62. členom se doda novo VII.a poglavje “Opustitev izvajanja določenih sestavin vojaške dolžnosti v miru ter njihova ponovna uvedba“ in 62.a, 62.b, 62.c, 62.č, 62.d in 62.e člen, ki se glasijo:

Zdravniške in druge preglede ter psihološke preiskave nabornikov in nabor se prenehajo izvajati v miru najkasneje do 31. 12. 2003. Napotitve na služenje vojaškega roka, na opravljanje nadomestne civilne službe oziroma na usposabljanje za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije v miru, se izvajajo najdalj do 30. 6. 2004. Obvezno služenje v rezervni sestavi in 30-dnevno usposabljanje za zaščito in reševanje državljanov v miru, ki jim je bil priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti po odsluženem vojaškem roku, se preneha izvajati 31. 12. 2010.

Ne glede na prejšnji člen se v miru vodi vojaška evidenca v skladu s tem zakonom. Vpis vojaških obveznikov v vojaško evidenco iz prejšnjega odstavka se izvede na podlagi podatkov uradne evidence o državljanih. Po vpisu v vojaško evidenco upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, seznani vojaškega obveznika z dolžnostmi in pravicami vojaškega obveznika praviloma v koledarskem letu, ko dopolni 18 let. Vojaškega obveznika, ki je na podlagi strokovnega mnenja pristojne zdravstvene organizacije oziroma drugega pristojnega organa o telesni ali psihični prizadetosti vojaškega obveznika očitno nesposoben za vojaško službo, se po prenehanju izvajanja nabora ne vpiše v vojaško evidenco. Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se iz evidence izbriše vojaške obveznike, ki so že vpisani v vojaško evidenco. Po prenehanju izvajanja obveznega služenja vojaškega roka oziroma nadomestne civilne službe, vojaški obvezniki v miru niso dolžni pridobiti dovoljenja upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, za začasno ali stalno bivanje v tujini. Po izteku rokov iz prejšnjega člena upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, izvajajo priprave za ponovno uvedbo ocenjevanja zdravstvene sposobnosti za vojaško službo, nabora, napotitev na služenje vojaškega roka oziroma na opravljanje nadomestne civilne službe in za popolnjevanje Slovenske vojske s pripadniki rezervne sestave. Po prenehanju izvajanja nabora po tem zakonu se vojaška knjižica izda vojaškemu obvezniku ob prvem vpoklicu v vojaško službo.

Ocenjevanje zdravstvene sposobnosti za vojaško službo vojakov na služenju vojaškega roka, po prenehanju izvajanja nabora po tem zakonu, izvajajo komisije, ki jih imenuje minister, pristojen za obrambo, v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje zdravstvene sposobnosti za vojaško službo. Ocenjevanje zdravstvene sposobnosti za vojaško službo vojaških obveznikov v rezervni sestavi, po prenehanju izvajanja nabora po tem zakonu, izvajajo komisije iz prejšnjega odstavka na podlagi zdravstvene dokumentacije, ki jo predloži vojaški obveznik skupaj z zahtevo za ponovno oceno.

Po 30. 6. 2004 oziroma po prenehanju izvajanja obveznega služenja vojaškega roka po tem zakonu, se v skladu z možnostmi in potrebami Slovenske vojske omogoči služenje vojaškega roka naborniku na podlagi prostovoljne odločitve. Služenje vojaškega roka je enako dolžini in obsegu predhodnega temeljnega vojaško strokovnega usposabljanja, ki ga morajo opraviti kandidati za poklicno opravljanje vojaške službe brez odsluženega vojaškega roka v skladu z zakonom. Vojak iz prejšnjega odstavka ima med prostovoljnim služenjem vojaškega roka pravico do prejemkov, povračil, izredne odsotnosti ter drugih pravic in dolžnosti, kot jih ta zakon določa za služenje vojaškega roka. Prostovoljno služenje vojaškega roka se všteva v pokojninsko dobo. Sposobnost za vojaško službo nabornikov iz tega člena ocenjuje komisija iz prejšnjega člena. Vojak, ki je prostovoljno odslužil vojaški rok, ima prednost pri zaposlitvi v Slovenski vojski oziroma pri sklenitvi pogodbe o prostovoljnem služenju v rezervni sestavi Slovenske vojske. Vlada Republike Slovenije določi višino prejemkov, povračil, pogoje za izredno odsotnost in način uresničevanja drugih pravic vojakov med prostovoljnim služenjem vojaškega roka. Določbe tega člena se uporabljajo tudi za ženske.

Ne glede na določbe 62.a člena tega zakona lahko vojaški obvezniki uveljavljajo ugovor vesti vojaški dolžnosti v skladu s tem zakonom. Državljana, ki je uveljavil pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti kot nabornik, se po preteku roka iz drugega odstavka 62.a člena tega zakona izbriše iz vojaške evidence, ko mu je ugovor priznan oziroma najkasneje po koncu koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let. Državljana, ki je pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti uveljavil kot pripadnik rezervne sestave, se izbriše iz evidence po opravljenem 30-dnevnem usposabljanju za zaščito in reševanje, po 31. 12. 2010 pa po priznani pravici do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Državljane iz drugega in prejšnjega odstavka se po izbrisu iz vojaške evidence vpiše v evidenco Civilne zaščite.

Odločitev o ponovni uvedbi izvajanja zdravniških in drugih pregledov ter psiholoških preiskav, nabora, napotitev na služenje vojaškega roka oziroma na opravljanje nadomestne civilne službe in obveznega služenja v rezervni sestavi sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja v skladu z zakonom. Po sprejemu odločitve iz prejšnjega odstavka se ne uporabljajo 1., 3., 5., 6., 7. in 8. točka 31. člena, drugi in tretji odstavek 33. člena, drugi in tretji odstavek 51. člena, drugi odstavek 52. člena in 2., 3., 5. ter 7. točka 53. člena tega zakona.“

V prvem odstavku 66. člena se številka “30.000“ nadomesti s številko “100.000“. V 1. točki prvega odstavka se za besedo “nabor“ doda besedilo “, služenje vojaškega roka“.

V 67. členu se številka “30.000“ nadomesti s številko “100.000“. Pred 1. točko prvega odstavka se doda nova a1. točka, ki se glasi: “a1. če upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ne obvesti, kje lahko pridobi podatke oziroma jih sam ne priskrbi (prvi odstavek 9. člena);“.

V 68. členu se besedilo “najmanj 100.000 tolarjev“ nadomesti z besedilom “150.000 tolarjev“. V 2. točki se navedba v oklepaju nadomesti z besedilom “(peti odstavek 47. člena);“.

V prvem odstavku 69. člena se številka “200.000“ nadomesti s številko “500.000“. V 1. točki prvega odstavka se za besedo “podatkov“ doda besedilo “o kraju stalnega in začasnega prebivališča, o šolski izobrazbi, o sklenitvi in prenehanju zaposlitve, o pridobitvi strokovnih kvalifikacij,“. V drugem odstavku se številka “50.000“ nadomesti s številko “100.000“.

V 70. členu se številka “50.000“ nadomesti s številko “100.000“. V 1. točki se za besedo “podatkov“ doda besedilo “o kraju stalnega in začasnega prebivališča, o šolski izobrazbi, o sklenitvi in prenehanju zaposlitve, o pridobitvi strokovnih kvalifikacij,“.

Pristojnosti v zvezi z določanjem služb in organizacij, v katerih se opravlja nadomestna civilna služba po tem zakonu, prevzame ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, od ministrstva, pristojnega za upravo, v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona. V enakem roku prevzame nadzor nad izvajanjem nadomestne civilne službe in 30-dnevnega usposabljanja za zaščito in reševanje po tem zakonu, od ministrstva, pristojnega za upravo, inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Upravni postopki v zvezi z izvrševanjem vojaške dolžnosti in ugovora vesti vojaški dolžnosti ter inšpekcijski postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po določbah, ki so veljale pred uveljavitvijo tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 200-11/90-3/35 Ljubljana, dne 26. septembra 2002. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.