Zakon o dopolnitvah zakona o začasnem zatočišču (ZZZat-A)

V zakonu o začasnem zatočišču (Uradni list RS, št. 20/97) se za 24. členom dodata nov 24.a in 24.b člen, ki se glasita: Osebe z začasnim zatočiščem v Republiki Sloveniji lahko pridobijo status tujca z dovoljenjem za stalno prebivanje, ne glede na določbe zakona o tujcih. Vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložijo osebe iz prejšnjega odstavka na upravni enoti, na območju katere je nastanitveni center oziroma kjer prebivajo. Vlogi morajo priložiti dokazilo o priznanem statusu začasnega zatočišča in potrdilo urada o naslovu prebivališča za osebe, ki bivajo v nastanitvenih centrih. O izdaji dovoljenja za stalno prebivanje odloča Ministrstvo za notranje zadeve po skrajšanem postopku. Osebe z začasnim zatočiščem so v postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje oproščene plačila upravne takse.

Osebe z začasnim zatočiščem od dneva pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje ne plačujejo šolnine v srednješolskem in visokošolskem izobraževanju.“

Za 25. členom se doda nov 25.a člen, ki se glasi: Urad v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi zagotavlja pomoč pri vključevanju oseb, ki so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje po tem zakonu, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije. Pri tem: – zagotavlja informacije o pravicah in dolžnostih, ki gredo osebam, ki so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje po tem zakonu; – zagotavlja pomoč pri uveljavljanju pravic in obveznosti, ki gredo osebam, ki so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje po tem zakonu; – organizira tečaje iz slovenskega jezika in seznanjanje s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo; – zagotavlja sredstva za opravljanje izpitov iz slovenskega jezika; – organizira tečaje in druge oblike strokovnega usposabljanja. Urad zagotavlja sredstva za izvajanje integracijskih ukrepov iz prejšnjega odstavka. Urad lahko delno ali v celoti prepusti izvajanje posameznih integracijskih ukrepov človekoljubnim ali drugim organizacijam.“

Osebe iz 24.a člena zakona, ki so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in prebivajo v nastanitvenih centrih urada, imajo pravico do nadaljnjega prebivanja v nastanitvenih centrih največ 18 mesecev od uveljavitve tega zakona, razen v tistih, ki se deloma ali v celoti zapirajo. Prejšnji odstavek se ne uporablja za mladoletne osebe, invalide, starejše osebe, nosečnice, samske ženske, starše samohranilce z mladoletnimi otroci, žrtve spolnih zlorab ter mučenja ali organiziranega nasilja, za katere zdravstvena komisija pri uradu, zaradi posebej utemeljenih razlogov, predlaga nadaljnje bivanje v nastanitvenih centrih, ki jih določi urad. Osebe iz prejšnjega odstavka so po 18 mesecih od uveljavitve tega zakona, dolžne prispevati k nastanitvi in oskrbi v nastanitvenem centru. Merila za določitev prispevka k nastanitvi in oskrbi in način plačevanja prispevka določi Vlada Republike Slovenije. Sredstva za nastanitev in oskrbo iz prvega odstavka tega člena zagotavlja urad.

Osebe z začasnim zatočiščem in osebe, ki so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje po tem zakonu in ki se odločijo za zasebno nastanitev, imajo pravico do denarnega nadomestila za nastanitev. Višino, dobo in način izplačevanja denarnega nadomestila določi Vlada Republike Slovenije. Sredstva za denarno nadomestilo iz prvega odstavka tega člena zagotavlja in izplačuje urad.

Osebe iz 24.a člena zakona vložijo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona. Za osebe z začasnim zatočiščem, ki so v postopku ugotavljanja nadaljnje upravičenosti do začasnega zatočišča, prične teči rok iz prejšnjega odstavka z dnem dokončnosti upravnega akta.

Do vključitve v obvezno zdravstveno zavarovanje oseb iz 24.a člena zakona, krije stroške zdravstvenih storitev urad, vendar ne več kot tri mesece od dneva pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje. Do uveljavitve pravice do denarne socialne pomoči, imajo osebe iz 24.a člena zakona, ki so nastanjene izven nastanitvenih centrov, pravico do prejemanja človekoljubne pomoči v skladu z uredbo o prispevku oseb z začasnim zatočiščem k oskrbi in nastanitvi v nastanitvenem centru in višini človekoljubne pomoči, ki jo lahko prejemajo osebe z začasnim zatočiščem (Uradni list RS, št. 54/99 in 1/2000), vendar ne več kot tri mesece od dneva pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje.

Za osebe, ki pridobijo dovoljenje za stalno prebivanje po tem zakonu, ne velja omejitev iz drugega odstavka 8. člena zakona glede predpisane dolžine bivanja v Republiki Sloveniji v primeru, če zaprosijo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.

Dovoljenje za stalno prebivanje, pridobljeno na podlagi tega zakona se razveljavi: – če je tujec namenoma dal napačne podatke o svoji istovetnosti ali druge netočne podatke ali je namenoma prikril okoliščine, ki so pomembne za izdajo dovoljenja. Dovoljenje za stalno prebivanje se lahko odpove: – če je bil s pravnomočno sodbo obsojen zaradi kaznivega dejanja na nepogojno zaporno kazen, daljšo od petih let, – če obstaja sum, da bi lahko ogrožal varnost države, javno varnost ali mir. Zoper odločbo o razveljavitvi in odpovedi prebivanja je dovoljena pritožba na Vlado Republike Slovenije v roku petnajstih dni od njene vročitve. Dovoljenje za stalno prebivanje preneha veljati: – če je dovoljenje razveljavljeno, – če je dovoljenje odpovedano, – če je tujcu izrečena stranska kazen izgona tujca iz države ali varstveni ukrep odstranitve tujca iz države, – če se tujec odreče dovoljenju, in sicer z dnem podane izjave o odreku dovoljenja za stalno prebivanje, – če tujec pridobi državljanstvo Republike Slovenije, – če se tujec izseli ali ostane v tujini neprekinjeno eno leto in o tem ne obvesti organa, ki mu je izdal dovoljenje.

Določbe tega zakona se uporabljajo samo za osebe, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona začasno zatočišče.

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.