65. člen MRSMKS

1. Če obtoženec prizna krivdo po pododstavku (a) osmega odstavka 64. člena, obravnavni senat ugotovi, ali: (a) obtoženec razume naravo in posledice priznanja krivde, (b) je priznanje dano prostovoljno po zadostnem posvetovanju z zagovornikom in (c) je priznanje krivde podprto z dejstvi, vsebovanimi: (i) v obtožbah tožilca, ki jih obtoženec prizna; (ii) v gradivu, ki ga predloži tožilec in dopolnjuje obtožbe in ga obtoženec sprejme, in (iii) v vseh drugih dokazih, kot je na primer pričanje prič, ki jih predložita tožilec ali obtoženec. 2. Če je obravnavni senat prepričan, da so pogoji iz prvega odstavka izpolnjeni, se šteje priznanje krivde skupaj z vsemi dodatnimi predloženimi dokazi kot potrditev vseh pomembnih dejstev, ki so potrebna za to, da je dokazano kaznivo dejanje, na katero se priznanje krivde nanaša, in lahko obsodi obtoženca za to kaznivo dejanje. 3. Če obravnavni senat ni prepričan, da so pogoji iz prvega odstavka izpolnjeni, šteje, da krivda ni bila priznana, in v tem primeru odredi, da se glavna obravnava nadaljuje po rednih postopkih obravnave, določenih s tem statutom, in lahko zadevo preda drugemu obravnavnemu senatu. 4. Če obravnavni senat meni, da se v interesu pravičnosti, predvsem v interesu žrtev, zahteva popolnejša predstavitev dejstev, lahko: (a) zahteva, da tožilec predloži dodatne dokaze, vključno s pričanjem prič, ali (b) odredi, da se obravnava nadaljuje po rednih postopkih obravnave, določenih s tem statutom, in v tem primeru se šteje, da obtoženi ni priznal krivde in lahko zadevo preda drugemu obravnavnemu senatu. 5. Dogovarjanja med tožilcem in obrambo o spremembi obtožnice, priznanju krivde ali predvideni kazni za Sodišče niso zavezujoča.