59. člen MRSMKS

1. Država pogodbenica, ki je prejela zahtevo za začasen odvzem prostosti ali za prijetje in predajo, nemudoma ukrepa za prijetje take osebe v skladu s svojimi zakoni ter določbami 9. dela. 2. Prijeto osebo je treba takoj privesti pred pristojni sodni organ v državi pridržanja, ki v skladu z zakonodajo te države ugotovi, da: (a) se nalog nanaša na to osebo, (b) je bila oseba prijeta v skladu z ustreznim postopkom in (c) so bile pravice osebe spoštovane. 3. Prijeta oseba ima pravico, da pri pristojnem organu v državi pridržanja zaprosi za začasno izpustitev do predaje. 4. Pri sprejemanju odločitve glede vsake take prošnje pristojni organ v državi pridržanja prouči, ali glede na težo domnevnega kaznivega dejanja obstjajo nujne in izjemne okoliščine, ki upravičujejo začasno izpustitev, in ali obstajajo potrebna jamstva za zagotovitev, da lahko država pridržanja izpolni svojo dolžnost, da preda osebo Sodišču. Pristojni organ države pridržanja ne more presojati, ali je bil nalog za prijetje pravilno izdan v skladu s pododstavkoma (a) in (b) prvega odstavka 58. člena. 5. Predobravnavni senat je treba uradno obvestiti o vsaki zahtevi za začasno izpustitev in ta da priporočila pristojnemu organu v državi pridržanja. Preden pristojni organ v državi pridržanja odloča, v celoti prouči taka priporočila, vključno s priporočili za ukrepe za preprečitev pobega osebe. 6. Če se osebi odobri začasna izpustitev, lahko predobravnavni senat zahteva redna poročila o stanju začasne izpustitve. 7. Ko je odrejeno, da mora država pridržanja to osebo predati Sodišču, to stori takoj, ko je to mogoče.