32. člen MKČUIN

Izvirnik te konvencije, katere besedilo v angleškem, francoskem in ruskem jeziku je enako verodostojno, se hrani pri generalnem sekretarju Združenih narodov. V POTRDITEV TEGA so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo. SESTAVLJENO v Helsinkih sedemnajstega marca tisoč devetsto dvaindevetdeset. Spodaj navedene količine se nanašajo na vsako dejavnost ali skupino dejavnosti. Kadar je v prvem delu prikazan razpon količin, so mejne količine največje količine, navedene v vsakem razponu. Če ne pride do sprememb, postane pet let po začetku veljavnosti te konvencije najmanjša količina, navedena v vsakem razponu, mejna količina. Kadar snov ali pripravek, naveden v II. delu, spada tudi v eno od skupin iz I. dela, je treba uporabiti mejno količino, določeno v II. delu. Za opredelitev nevarnih dejavnosti pogodbenice upoštevajo predvidljivo možnost povečanja obstoječe nevarnosti, količino nevarnih snovi ter njihovo bližino, ne glede na to, ali je zanje odgovoren en ali več obratovalcev. text="------------------------------------------------------------------------------- Skupine Mejna količina (v tonah) ------------------------------------------------------------------------------- 1. Vnetljivi plini 1(a) skupaj z UNP 200 2. Lahko vnetljive tekočine 1(b) 50.000 3. Zelo strupene 1(c) 20 4. Strupene 1(d) 500-200 5. Oksidativne 1(e) 500-200 6. Eksplozivne 1(f) 200-50 7. Vnetljive tekočine 1(g) (s katerimi se ravna pri posebnem tlaku in temperaturi) 200 8. Okolju nevarne 1(h) 200 -------------------------------------------------------------------------------" text="------------------------------------------------------------------------------- Snov Mejna količina (v tonah) ------------------------------------------------------------------------------- 1. Amoniak 500 2. a) amonijev nitrat 2 2.500 b) amonijev nitrat v obliki gnojil 3 10.000 3. akrilonitril 200 4. klor 25 5. etilen oksid 50 6. vodikov cianid 20 7. vodikov fluorid 50 8. vodikov sulfid 50 9. žveplov dioksid 250 10. žveplov trioksid 75 11. svinčevi alkili 50 12. fosgen 0,75 13. metilizocianat 0,15 -------------------------------------------------------------------------------" OPOMBE 1. Merila za razvrščanje. Če ni drugih ustreznih meril, lahko pogodbenice pri razvrščanju snovi ali pripravkov iz I. dela te priloge uporabljajo ta merila. (a) VNETLJIVI PLINI: snovi, ki v plinastem stanju pri normalnem tlaku in mešanju z zrakom postanejo vnetljive in katerih vrelišče pri normalnem tlaku je 20 °C ali nižje. (b) LAHKO VNETLJIVE TEKOČINE: snovi, katerih plamenišče je nižje od 21 °C in katerih vrelišče pri normalnem tlaku je nad 20 C. (c) ZELO STRUPENE: snovi z lastnostmi, ki ustrezajo lastnostim iz razpredelnice 1 ali 2 v nadaljevanju in ki zaradi svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti lahko ustvarijo nevarnost industrijskih nesreč. text="---------------------------------------------------------------- LD(50) (oralno)(1) LD(50) (dermalno)(2) LC(50)

(3)Mg/kg telesne teže mg/kg telesne teže mg/l (vdihavanje) LD(50) < / = 25 LD(50) < / = 50 LC(50) < / = 0,5 ----------------------------------------------------------------"

(1)LD 50 oralno pri podganah

(2)LD 50 dermalno pri podganah ali kuncih

(3)LC 50 z vdihavanjem (štiri ure) pri podganah text="-------------------------------------------------------------- Mejni odmerek mg/kg telesne teže, < 5 pri katerem je bila akutna oralna toksičnost snovi pri živalih določena z uporabo postopka stalnega odmerka. --------------------------------------------------------------" (d) STRUPENE SNOVI: snovi z lastnostmi, ki ustrezajo lastnostim v razpredelnici 3 ali 4 in katerih fizikalne in kemijske lastnosti so takšne, da lahko ustvarijo nevarnost industrijskih nesreč. text="--------------------------------------------------------------------- LD(50) (oralno)(1) LD(50) (dermalno)(2) LC(50)

(3)Mg/kg telesne teže mg/kg telesne teže mg/l (vdihavanje) 25 < LD(50) < / = 200 50 < LD(50) < / = 400 0,5 < LC(50) < / = 2 ---------------------------------------------------------------------"

(1)LD50 oralno pri podganah

(2)LD50 dermalno pri podganah ali kuncih

(3)LC50 z vdihavanjem (štiri ure) pri podganah text="--------------------------------------------------------- Mejni odmerek mg/kg telesne teže, = 5 pri katerem je bila akutna oralna toksičnost snovi pri živalih določena z uporabo postopka stalnega odmerka. ---------------------------------------------------------" (e) OKSIDATIVNE: snovi, ki v stiku z drugimi, zlasti vnetljivimi snovmi, povzročijo močno eksotermno reakcijo. (f) EKSPLOZIVNE: snovi, ki lahko eksplodirajo, če so izpostavljene ognju, ali tiste, ki so bolj občutljive na udarce ali trenje kot dinitrobenzen. (g) VNETLJIVE TEKOČINE: snovi, katerih plamenišče je nižje od 55 °C in ki pod tlakom ostanejo tekoče in pri katerih lahko posebni pogoji predelave, kot sta visok tlak in visoka temperatura, ustvarijo nevarnost industrijskih nesreč. (h) OKOLJU NEVARNE: snovi, katerih vrednosti akutne toksičnosti za vodno okolje ustrezajo vrednostim v razpredelnici 5. text="------------------------------------------------------ LC(50)

(1)EC(50)

(2)IC(50)

(3)mg/l mg/l mg/l LC(50) < / = 10 EC(50) < / = 10 IC(50) < / = 10 ------------------------------------------------------

(1)LC(50) pri ribah (96 ur)

(2)EC(50) pri povodni bolhi (48 ur)

(3)IC(50) pri algah (72 ur) ------------------------------------------------------ kadar snov ni hitro razgradljiva, ali je log Pow > 3,0 (razen če ni poskusno določen BCF < 100). ------------------------------------------------------" (i) LD smrtni odmerek (j) LC smrtna koncentracija (k) EC učinkovita koncentracija (l) IC inhibicijska koncentracija (m) Pow porazdelitveni koeficient oktanol/voda (n) BCF faktor biokoncentracije 2. To velja za amonijev nitrat in zmesi z amonijevim nitratom, pri katerih je vsebnost iz njega pridobljenega dušika > 28 utežnih %, ter za vodne raztopine amonijevega nitrata, pri katerih je koncentracija amonijevega nitrata > 90 utežnih %. 3. To velja za gnojila, katerih osnova je čisti amonijev nitrat, in za sestavljena gnojila, pri katerih je vsebnost iz njega pridobljenega dušika > 28 utežnih % (sestavljeno gnojilo vsebuje amonijev nitrat skupaj s fosfatom in/ali pepeliko). 4. Zmesi in pripravke, ki vsebujejo take snovi, je treba obravnavati enako kot čiste snovi, razen če nimajo več enakovrednih lastnosti in ne morejo več imeti čezmejnih učinkov. 1. Pogodbenica ali pogodbenice prosilke uradno obvestijo sekretariat, da so predložile vprašanje ali vprašanja poizvedovalni komisiji, ustanovljeni v skladu z določbami te priloge. V uradnem obvestilu mora biti navedena vsebina poizvedbe. Sekretariat takoj obvesti vse pogodbenice konvencije o predložitvi vprašanja. 2. Poizvedovalno komisijo sestavljajo trije člani. Stranka prosilka in druga stranka v poizvedovalnem postopku imenujeta znanstvenega ali strokovnega izvedenca in tako imenovana izvedenca sporazumno določita tretjega izvedenca, ki bo predsednik poizvedovalne komisije. Ta ne sme biti državljan ene od strank v poizvedovalnem postopku, niti ne sme imeti stalnega prebivališča na ozemlju ene od strank, niti ne sme biti pri nobeni od njiju zaposlen, pa tudi s tem primerom se ni smel nikoli prej ukvarjati. 3. Če predsednik poizvedovalne komisije ni bil določen v dveh mesecih po imenovanju drugega izvedenca, določi izvršilni tajnik Gospodarske komisije za Evropo na zahtevo ene ali druge stranke predsednika v naslednjih dveh mesecih. 4. Če katera izmed strank v poizvedovalnem postopku ne imenuje svojega izvedenca v enem mesecu od prejema uradnega obvestila od sekretariata, lahko druga stranka o tem obvesti izvršilnega tajnika Gospodarske komisije za Evropo, ki v naslednjih dveh mesecih določi predsednika poizvedovalne komisije. Ko je predsednik poizvedovalne komisije določen, zahteva od stranke, ki ni imenovala izvedenca, da to stori v enem mesecu. Če v tem roku tega ne stori, predsednik obvesti izvršilnega tajnika Gospodarske komisije za Evropo, ki opravi imenovanje v naslednjih dveh mesecih. 5. Poizvedovalna komisija sprejme svoj poslovnik. 6. Poizvedovalna komisija lahko sprejme vse potrebne ukrepe za opravljanje svojih nalog. 7. Stranke v poizvedovalnem postopku olajšajo delo poizvedovalni komisiji in ji z vsemi razpoložljivimi sredstvi zlasti: (a) priskrbijo vso s tem povezano dokumentacijo, sredstva za delo in informacije; (b) omogočijo, kadar je potrebno, da vabijo priče in izvedence in dobijo njihovo dokazno gradivo. 8. Stranke in izvedenci morajo varovati tajnost vseh informacij, ki jih prejmejo kot zaupne med delom poizvedovalne komisije. 9. Če ena od strank v poizvedovalnem postopku ne pride pred poizvedovalno komisijo ali ne predstavi svojega primera, lahko druga stranka zahteva, da poizvedovalna komisija nadaljuje postopek in konča svoje delo. Odsotnost stranke ali če stranka ne predstavi svojega primera, ni ovira za nadaljevanje in dokončanje dela poizvedovalne komisije. 10. Če se poizvedovalna komisija zaradi posebnih okoliščin zadeve ne odloči drugače, stroške poizvedovalne komisije, vključno z denarnim nadomestilom njenim članom, krijejo stranke v enakih delih. Poizvedovalna komisija vodi evidenco vseh svojih stroškov in strankam predloži končno poročilo o stroških. 11. Vsaka stranka, ki ima dejanski interes v zadevi poizvedovalnega postopka in jo lahko določeno mnenje o zadevi prizadene, lahko s soglasjem poizvedovalne komisije sodeluje v postopku. 12. Odločitve poizvedovalne komisije o zadevah v postopku se sprejmejo z večino glasov njenih članov. Končno mnenje poizvedovalne komisije izraža stališče večine njenih članov in vključuje tudi vsako drugačno stališče. 13. Poizvedovalna komisija objavi končno mnenje v dveh mesecev od dneva, ko je bilo sprejeto, razen če meni, da je treba ta rok podaljšati za obdobje, ki ne sme biti daljše od dveh mesecev. 14. Končno mnenje poizvedovalne komisije temelji na sprejetih znanstvenih načelih. Poizvedovalna komisija pošlje končno mnenje strankam v poizvedovalnem postopku in sekretariatu. 1. Pogodbenica izvora lahko zahteva posvetovanje z drugo pogodbenico v skladu z drugim do petim odstavkom te priloge, da bi ugotovila, ali je ta prizadeta pogodbenica. 2. Za predlagano ali obstoječo nevarno dejavnost mora pogodbenica izvora, da bi zagotovila ustrezna in učinkovita posvetovanja, poskrbeti za uradno obvestilo na ustreznih ravneh vsake pogodbenice, za katero meni, da bi utegnila biti prizadeta pogodbenica, in to čim prej in ne kasneje, kot je o taki predlagani ali obstoječi nevarni dejavnosti obvestila svojo lastno javnost. Za obstoječe nevarne dejavnosti mora biti tako uradno obvestilo dano najkasneje v dveh letih od začetka veljavnosti te konvencije za pogodbenico izvora. 3. Uradno obvestilo med drugim vsebuje: (a) informacije o nevarni dejavnosti skupaj z vsemi razpoložljivimi informacijami ali poročilom o možnih čezmejnih učinkih ob industrijski nesreči, kot so na primer informacije skladno s 6. členom; (b) navedbo razumnega roka, v katerem je treba ob upoštevanju vrste dejavnosti dati odgovor v skladu s četrtim odstavkom te priloge; in lahko vsebuje tudi informacije, navedene v šestem odstavku te priloge. 4. Uradno obveščene pogodbenice odgovorijo pogodbenici izvora v roku, določenem v uradnem obvestilu, potrdijo prejem uradnega obvestila in navedejo ali nameravajo začeti posvetovanje. 5. Če uradno obveščena pogodbenica napove, da ne namerava začeti posvetovanj ali če ne odgovori v roku, določenem v uradnem obvestilu, se ne uporabljajo določbe iz naslednjih odstavkov te priloge. V takih okoliščinah to ne vpliva na pravico pogodbenice izvora, da se odloči, ali bo izvedla presojo in analizo na podlagi svojega notranjega prava in prakse. 6. Ko pogodbenica izvora prejme odgovor od uradno obveščene pogodbenice, v katerem je izražena želja po začetku posvetovanja, mora pogodbenica izvora, če tega še ni storila, zagotoviti uradno obveščeni pogodbenici: (a) ustrezne informacije o časovnem razporedu analiz, vključno z navedbo časovnega razporeda za sporočitev pripomb; (b) ustrezne informacije o nevarni dejavnosti in njenih čezmejnih učinkih ob industrijski nesreči; (c) možnost sodelovanja pri vrednotenju informacij ali katerega koli poročila, ki dokazuje možne čezmejne učinke. 7. Prizadeta pogodbenica mora na zahtevo pogodbenice izvora tej zagotoviti razumno pridobljive informacije v zvezi z območjem pod jurisdikcijo prizadete pogodbenice, ki bi lahko bilo prizadeto, kadar so take informacije potrebne za pripravo presoje, analizo in ukrepanje. Informacije je treba poslati takoj, in kadar je to primerno, po skupnem organu, če ta obstaja. 8. Pogodbenica izvora pošlje prizadeti pogodbenici neposredno, če je to primerno, ali po skupnem organu, če ta obstaja, dokumentacijo o analizi in vrednotenju, kot sta opisana v prvem in drugem odstavku Priloge V. 9. Vključene pogodbenice obvestijo javnost na območjih, ki bi jih lahko prizadela nevarna dejavnost, in poskrbijo za razdelitev dokumentacije o analizi in vrednotenju javnosti in organom na teh območjih. Pogodbenice jim zagotovijo možnost, da dajo svoje pripombe ali ugovore k nevarni dejavnosti, in poskrbijo, da bodo njihova stališča v razumnem roku predložena pristojnemu organu pogodbenice izvora neposredno, ali kadar je primerno, s posredovanjem pogodbenice izvora. 10. Ko je izdelana dokumentacija o analizi in vrednotenju, se pogodbenica izvora začne brez nepotrebnega odlašanja posvetovati s prizadeto pogodbenico med drugim o čezmejnih učinkih nevarne dejavnosti ob industrijski nesreči in z ukrepi za zmanjšanje ali odpravo njenih učinkov. Posvetovanja se lahko nanašajo na: (a) možne druge rešitve za nevarne dejavnosti, vključno z možnostjo neizvajanja dejavnosti, in na možne ukrepe za ublažitev čezmejnih učinkov na stroške pogodbenice izvora; (b) druge oblike možne medsebojne pomoči za zmanjšanje čezmejnih učinkov; (c) vse druge primerne zadeve. Vključene pogodbenice se na začetku takih posvetovanj dogovorijo o razumnem času za njihovo trajanje. Taka posvetovanja lahko potekajo prek ustreznega skupnega organa, če ta obstaja. 11. Pogodbenice zagotovijo ustrezno upoštevanje analize in vrednotenja kot tudi pripomb, prejetih na podlagi devetega odstavka te priloge in izida posvetovanj, omenjenih v desetem odstavku te priloge. 12. Pogodbenica izvora uradno obvesti prizadete pogodbenice o vseh odločitvah glede dejavnosti skupaj z razlogi in preudarki, na katerih so temeljile. 13. Če pogodbenica pride do dodatnih in pomembnih informacij o čezmejnih učinkih nevarnih dejavnosti, ki niso bile na voljo v času posvetovanj o tej dejavnosti, nemudoma obvesti drugo vključeno pogodbenico ali pogodbenice. V skladu z notranjimi zakoni in ustaljenimi postopki lahko pogodbenice, pristojni organi, obratovalci ali tudi vsi skupaj uvedejo te ukrepe: 1. določitev splošnih ali posebnih varnostnih ciljev; 2. sprejetje zakonodajnih določb ali smernic za varnostne ukrepe in standarde; 3. opredelitev tistih nevarnih dejavnosti, ki zahtevajo posebne preprečevalne ukrepe, kar lahko vključuje sistem dovoljenj in pooblastil; 4. vrednotenje analiz tveganja ali varnostnih študij za nevarne dejavnosti ter načrt za izvajanje potrebnih ukrepov; 5. zagotovitev informacij, potrebnih za presojo tveganja, pristojnim organom; 6. uporabo najustreznejše tehnologije za preprečevanje industrijskih nesreč in varstvo ljudi in okolja; 7. primerno izobraževanje in usposabljanje za preprečevanje industrijskih nesreč za vse osebe, ki se ukvarjajo z nevarnimi dejavnostmi na kraju samem, in sicer v običajnih in neobičajnih razmerah; 8. vzpostavitev notranje poslovodne organiziranosti in ustaljenih postopkov za učinkovito izvajanje in vzdrževanje varnostnih predpisov; 9. spremljanje stanja in sprememb ter presoja nevarnih dejavnosti ter opravljanje inšpekcijskih pregledov. 1. Obseg in poglobljenost analize in vrednotenja nevarnih dejavnosti sta lahko različna glede na njun namen. 2. Razpredelnica v nadaljevanju prikazuje zadeve, ki jih je treba v zvezi z ustreznimi členi proučiti pri analizi in vrednotenju za naštete namene: text="--------------------------------------------------------------------------------------- Namen analize Zadeve, ki jih je treba proučiti --------------------------------------------------------------------------------------- Načrtovanje za pripravljenost na nevarnost po 8. členu

(1)količine in lastnosti nevarnih snovi na kraju samem;

(2)kratek opis potekov reprezentativnih vzorcev industrijskih nesreč, ki bi jih lahko povzročila nevarna dejavnost, vključno z navedbo verjetnosti vsakega od njih;

(3)za vsak opis poteka je treba proučiti: (a) približno količino izpusta; (b) obseg in resnost posledic za ljudi in okolje v ugodnih in neugodnih razmerah, vključno z velikostjo posledičnih nevarnih območij; (c) časovno obdobje, v katerem bi se lahko začetni dogodek razvil v industrijsko nesrečo; (d) možne ukrepe za čim večje zmanjšanje verjetnosti stopnjevanja nevarnosti;

(4)število prebivalstva in naseljenost v bližini območja, vključno z velikimi možnimi koncentracijami ljudi na nevarnem območju;

(5)starost, mobilnost in občutljivost tega prebivalstva. Določitev kraja po 7. členu Dodatno k točkam

(1)do (5):

(6)resnost škode za ljudi in okolje glede na vrsto in okoliščine izpusta;

(7)oddaljenost od kraja nevarne dejavnosti, na katerem se lahko ob industrijski nesreči pojavijo škodljivi učinki na ljudi in okolje;

(8)enake informacije ne le za sedanje stanje, ampak tudi za načrtovan ali razumno predvidljiv razvoj dogodkov v prihodnosti. Obveščanje javnosti po 9. členu Dodatno k točkam

(1)do (4):

(9)ljudje, ki jih lahko prizadene industrijska nesreča Preprečevalni ukrepi po 6. členu Dodatno k točkam

(4)do

(9)so potrebne podrobnejše različice opisov in ocen preprečevalnih ukrepov iz točk

(1)do (3). Poleg teh opisov in presoj je treba upoštevati še:

(9)okoliščine, v katerih se ravna z nevarnimi snovmi, in količine teh snovi;

(10)seznam potekov različnih vrst industrijskih nesreč s hudimi učinki, vključno s primeri, ki pokrivajo celoten razpon obsega nesreč, in možnimi posledicami, ki bi jih povzročile dejavnosti v bližini;

(11)za vsak opis poteka naj bodo navedeni dogodki, ki bi lahko povzročili industrijsko nesrečo, in faze, v katerih bi se lahko ta stopnjevala;

(12)vsaj splošno presojo verjetnosti pojava vsake faze ob upoštevanju ukrepov iz 14. točke;

(13)opis preprečevalnih ukrepov z navedbo opreme in postopkov, predvidenih za čim večje zmanjšanje verjetnosti pojava vsake faze;

(14)presojo možnih učinkov odstopanj od običajnih razmer delovanja in nadaljnje priprave za varno prenehanje nevarne dejavnosti ali katerega koli njenega dela v izjemnih razmerah ter oceno potrebe po izobraževanju osebja za zagotavljanje zgodnjega odkrivanja morebitnih resnih odstopanj in ustrezno ukrepanje;

(15)presojo, koliko lahko spremembe, popravila in vzdrževalna dela v zvezi z nevarno dejavnostjo ogrozijo nadzorne ukrepe, in potrebno ureditev za ohranjanje nadzora." V skladu s 7. členom je treba upoštevati: 1. izsledke analize tveganja in vrednotenj, vključno z vrednotenjem prostorskih značilnosti območja, na katerem se načrtuje nevarna dejavnost, v skladu s Prilogo V; 2. izide posvetovanj in sodelovanja javnosti; 3. analizo povečanja ali zmanjšanja tveganja, ki ga povzroči vsak razvoj dogodkov na ozemlju prizadete pogodbenice v zvezi z obstoječo nevarno dejavnostjo na ozemlju pogodbenice izvora; 4. ovrednotenje tveganj za okolje skupaj s čezmejnimi učinki; 5. ovrednotenje novih nevarnih dejavnosti, ki bi lahko bile izvor tveganja; 6. proučitev možnosti novih in pomembnih sprememb v obstoječih nevarnih dejavnostih v varni razdalji od obstoječih naselij kot tudi vzpostavitev varnostnega območja okrog nevarnih dejavnosti; v teh območjih bi morale biti dejavnosti, ki bi povečale tveganje za prebivalstvo ali kako drugače povečale stopnjo tveganja pod strogim nadzorom. 1. Vsi načrti za ukrepanje v izjemnih razmerah na kraju samem in zunaj njega morajo biti usklajeni, da zagotovijo celovito in učinkovito odzivanje na industrijske nesreče. 2. Načrti za ukrepanje v izjemnih razmerah naj vključujejo vse potrebne ukrepe za omejitev nevarnosti in preprečevanje ali zmanjševanje njihovih čezmejnih učinkov na najmanjšo možno mero. Vključujejo naj tudi ukrepe za opozarjanje prebivalstva, in kadar je primerno, organizacijo evakuacije, druge zaščitne ali reševalne ukrepe in zdravstveno službo. 3. V načrtih za ukrepanje v izjemnih razmerah naj bodo navedeni: osebje na kraju samem, ljudje, ki bi jih nesreča lahko prizadela zunaj kraja nesreče, in reševalne enote, podrobnosti o tehničnih in organizacijskih postopkih, primernih za odzivanje na industrijske nesreče, ki bi lahko imele čezmejne učinke, ter za preprečevanje in čim večje zmanjševanje učinkov na ljudi in okolje na kraju samem in zunaj njega. 4. Primeri zadev, ki jih lahko vsebujejo načrti za ukrepanje v izjemnih razmerah na kraju samem: (a) organizacijske naloge in odgovornosti v izjemnih razmerah na kraju nesreče; (b) opis ukrepov, ki jih je treba sprejeti ob industrijski nesreči ali njeni neposredni nevarnosti z namenom nadzorovati razmere ali dogodek ali navesti podrobnosti o tem, kje se tak opis lahko najde; (c) opis razpoložljive opreme in sredstev; (d) ureditev zgodnjega opozarjanja javnega organa, ki je odgovoren za odzivanje na nevarnost zunaj kraja nesreče, o industrijski nesreči skupno z vrsto informacije, ki naj jo vsebuje začetno opozorilo, in zagotavljanje podrobnejših informacij, ko so te na razpolago; (e) organizacija usposabljanja osebja za naloge, ki jih bo predvidoma opravljalo. 5. Primeri zadev, ki jih lahko vsebujejo načrti za ukrepanje v izjemnih razmerah zunaj kraja nesreče: (a) organizacijske naloge in odgovornosti za ravnanje v izjemnih razmerah zunaj kraja nesreče, vključno s povezovanjem z načrti na kraju nesreče; (b) načini in postopki, po katerih naj bi se ravnalo osebje v pripravljenosti in medicinsko osebje; (c) postopki za hitro določanje prizadetega območja; (d) zagotavljanje takojšnjega uradnega obveščanja pogodbenic, ki so ali bi lahko bile prizadete, o industrijski nesreči in nadaljnje vzdrževanje zveze z njimi; (e) določitev potrebnih sredstev za uresničevanje načrta in ureditev usklajevanja; (f) organizacija za zagotavljanje informacij javnosti, in kadar je primerno, ukrepi za še učinkovitejše in pogostejše obveščanje javnosti v skladu z 9. členom; (g) organizacija usposabljanja in vaj. 6. Načrti za ukrepanje ob izjemnih razmerah lahko vsebujejo ukrepe za obdelavo, zbiranje, čiščenje, shranjevanje, odstranjevanje in varno odlaganje nevarnih snovi in onesnaženega materiala ter vzpostavitev prejšnjega stanja. 1. Ime podjetja, naslov, kjer poteka nevarna dejavnost, in podatki o položaju osebe, ki daje informacije. 2. Preprosta razlaga nevarne dejavnosti skupaj s tveganjem. 3. Splošna ali generična imena ali splošna razvrstitev snovi in pripravkov, ki so vljučeni v nevarno dejavnost, z navedbo njihovih glavnih nevarnih lastnosti. 4. Splošna informacija, ki izhaja iz presoje vplivov na okolje, če je na voljo in ustrezna. 5. Splošna informacija o vrsti industrijske nesreče, ki bi se lahko zgodila zaradi nevarne dejavnosti, vključno z možnimi učinki na prebivalstvo in okolje. 6. Ustrezna informacija o načinu opozarjanja in obveščanja prizadetega prebivalstva ob industrijski nesreči. 7. Ustrezna informacija o tem, kako naj prizadeto prebivalstvo ukrepa in kako naj se vede ob industrijski nesreči. 8. Ustrezna informacija o organizacijskih ukrepih v zvezi z nevarno dejavnostjo, vključno s povezavo z reševalnimi službami za ukrepanje ob industrijskih nesrečah, da bi zmanjšali njihov obseg in ublažili njihove učinke. 9. Splošne informacije o načrtih za ukrepanje v izjemnih razmerah reševalnih služb zunaj kraja nesreče, sestavljenih tako, da zajemajo vse učinke zunaj kraja nesreče vključno s čezmejnimi učinki industrijskih nesreč. 10. Splošna informacija o posebnih zahtevah in pogojih, ki veljajo za nevarno dejavnost na podlagi ustreznih notranjih predpisov skupaj s sistemi dovoljenj ali pooblastil. 11. Podrobnosti o tem, kje je mogoče dobiti nadaljnje ustrezne informacije. 1. Sistemi obveščanja o industrijskih nesrečah omogočajo najhitrejši možni prenos podatkov in napovedi v skladu z vnaprej določenimi pravili z uporabo združljivih sistemov za prenos in obdelavo podatkov za opozarjanje na izjemne razmere in odzivanje nanje ter za sprejem ukrepov za čim večje zmanjšanje in obvladovanje posledic čezmejnih učinkov ob upoštevanju različnih potreb na različnih ravneh. 2. Uradno obvestilo o industrijski nesreči naj vsebuje: (a) vrsto in razsežnost industrijske nesreče, vrsto nevarnih snovi (če so znane) in resnost njihovih morebitnih učinkov; (b) čas nastanka in natančen kraj nesreče; (c) druge razpoložljive informacije, ki so potrebne za učinkovito odzivanje na industrijske nesreče. 3. Uradno obvestilo o industrijski nesreči je treba dopolnjevati v primernih presledkih, ali kadar koli je potrebno, z dodatnimi ustreznimi informacijami o spremembah stanja v zvezi s čezmejnimi učinki. 4. Redno je treba preskušati in preverjati učinkovitosti sistemov obveščanja o industrijskih nesrečah, vključno z rednim usposabljanjem ustreznega osebja. Če je primerno, je treba te preskuse, preglede in usposabljanje izvajati skupno. 1. Za celotno usmerjanje, vodenje, usklajevanje in nadziranje pomoči je odgovorna pogodbenica, ki je zaprosila za pomoč. Osebje, ki sodeluje pri zagotavljanju pomoči, mora delovati v skladu z ustreznimi zakoni pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč. Ustrezni organi pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč, sodelujejo v skladu s 17. členom s pooblaščenim organom pogodbenice, ki daje pomoč, odgovorni pa so tudi za neposreden nadzor delovanja osebja in opreme, ki ju zagotovi pogodbenica, ki daje pomoč. 2. Pogodbenica, ki je zaprosila za pomoč, v skladu s svojimi možnostmi zagotovi svoje zmogljivosti in storitve za pravilno in učinkovito izvajanje pomoči in zaščito osebja, opreme in stvari, ki jih je v ta namen na njeno ozemlje vnesla pogodbenica, ki daje pomoč, ali so bile vnesene v njenem imenu. 3. Če se vključene pogodbenice ne dogovorijo drugače, krije stroške pomoči pogodbenica, ki je zaprosila za pomoč. Pogodbenica, ki daje pomoč, se lahko kadar koli v celoti ali delno odpove povračilu stroškov. 4. Pogodbenica, ki je zaprosila za pomoč, mora storiti vse potrebno, da bi pogodbenici, ki daje pomoč, in osebam, ki delujejo v njenem imenu, zagotovila posebne pravice, imunitete ali ugodnosti, potrebne za hitro izvajanje pomoči. Pogodbenici, ki je zaprosila za pomoč, teh določb ni treba uporabljati za njene državljane ali osebe s stalnim prebivališčem v državi in tem ji tudi ni treba zagotoviti prej omenjenih posebnih pravic in imunitet. 5. Pogodbenica si na zahtevo pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč, ali pogodbenice, ki daje pomoč, prizadeva olajšati prehod čez svoje ozemlje za pravilno najavljeno osebje, opremo in lastnino za pomoč pogodbenici, na poti v državo prosilko in iz nje. 6. Pogodbenica, ki je zaprosila za pomoč, olajša vstop na svoje državno ozemlje, zadrževanje na njem ter odhod z njega za pravilno najavljeno osebje, opremo in lastnino, ki sodeluje pri pomoči. 7. V zvezi z dejanji, ki neposredno izhajajo iz dane pomoči, mora pogodbenica, ki je zaprosila za pomoč, ob smrti ali poškodbi oseb, škodi ali izgubi lastnine ali škodi okolju, povzročeni na njenem ozemlju med zagotavljanjem zaprošene pomoči, odvezati odgovornosti in povrniti škodo pogodbenici, ki daje pomoč, ali osebe, ki delujejo v njenem imenu, in jim plačati odškodnino za smrt ali poškodbo in za izgubo ali poškodbo opreme ali druge lastnine, vključene v pomoč. Pogodbenica, ki je zaprosila za pomoč, je odgovorna za obravnavo zahtevkov tretjih strani proti pogodbenici, ki daje pomoč, ali osebam, ki delujejo v njenem imenu. 8. Vključene pogodbenice tesno sodelujejo, da olajšajo reševanje pravnih postopkov in zahtevkov, ki bi se lahko pojavili v zvezi z zagotavljanjem pomoči. 9. Vsaka pogodbenica lahko zaprosi za pomoč v zvezi z zdravljenjem ali začasno premestitvijo na ozemlje druge pogodbenice za osebe, ki so bile vpletene v nesrečo. 10. Prizadeta pogodbenica ali pogodbenica, ki zaprosi za pomoč, lahko kadar koli po ustreznem posvetovanju in uradnem obvestilu zahteva prekinitev pomoči, ki jo je prejela ali zagotovila po tej konvenciji. Ko je taka zahteva dana, se vključene pogodbenice med seboj posvetujejo o tem, kako ustrezno prekiniti pomoč. Informacije naj vsebujejo podatke, ki so lahko tudi predmet mnogostranskega in dvostranskega sodelovanja, in se nanašajo na: (a) zakonodajne in upravne ukrepe, usmeritve, cilje in prednostne naloge za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje, znanstvene dejavnosti in tehnične ukrepe za zmanjšanje tveganja industrijskih nesreč zaradi nevarnih dejavnosti in ublažitev čezmejnih učinkov; (b) ukrepe in načrte za ukrepanje v izjemnih razmerah na ustrezni ravni, ki prizadenejo tudi druge pogodbenice; (c) programe za spremljanje stanja in sprememb, načrtovanje, raziskave in razvoj, vključno z njihovim izvajanjem in nadziranjem; (d) sprejete ukrepe za preprečevanje industrijskih nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje; (e) izkušnje z industrijskimi nesrečami in sodelovanje pri odzivanju na industrijske nesreče s čezmejnimi učinki; (f) razvoj in uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij za izpopolnjeno varstvo okolja in varnost; (g) pripravljenost na nevarnost in odzivanje nanjo; (h) metode, ki se uporabljajo za napovedovanje tveganj, vključno z merili za spremljanje stanja in sprememb ter presojo čezmejnih učinkov. 1. Zbiranje in razširjanje informacij in podatkov (a) vzpostavitev in delovanje sistema obveščanja o industrijskih nesrečah, ki lahko zagotovi informacije o industrijskih nesrečah in strokovnjakih, da se ti čim hitreje vključijo v zagotavljanje pomoči; (b) vzpostavitev in delovanje zbirke podatkov za sprejem, obdelavo in pošiljanje potrebnih podatkov o industrijskih nesrečah in njihovih učinkih ter o uporabljenih ukrepih in njihovi učinkovitosti; (c) izdelava in vzdrževanje seznama nevarnih snovi, vključno z njihovimi ustreznimi lastnostmi, in informacij o tem, kako z njimi ravnati ob industrijskih nesrečah; (d) vzpostavitev in vzdrževanje seznama strokovnjakov, ki lahko svetujejo in dajejo druge vrste pomoči v zvezi z ukrepi za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje, vključno z ukrepi za vzpostavitev prejšnjega stanja; (e) vzdrževanje seznama nevarnih dejavnosti; (f) izdelava in vzdrževanje seznama nevarnih snovi, naštetih v 1. delu Priloge I. 2. Raziskave, usposabljanje in metode (a) razvijanje in zagotavljanje vzorcev ravnanja, ki temeljijo na izkušnjah, pridobljenih ob industrijskih nesrečah, in opisi ravnanja pri ukrepih za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje; (b) pospeševanje izobraževanja in usposabljanja, organizacija mednarodnih simpozijev in pospeševanje sodelovanja na področju raziskav in razvoja. 3. Strokovna pomoč (a) opravljanje svetovalnih nalog, namenjenih krepitvi sposobnosti izvajanja ukrepov za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje; (b) izvajanje inšpekcijskih pregledov nevarnih dejavnosti na zahtevo pogodbenice in zagotavljanje pomoči pri organiziranju njenih lastnih inšpekcijskih pregledov v skladu z zahtevami te konvencije. 4. Pomoč v izjemnih razmerah Zagotavljanje pomoči na zahtevo pogodbenice med drugim s pošiljanjem strokovnjakov na kraj industrijske nesreče, da bi zagotovili svetovanje in druge vrste pomoči pri odzivanju na te nesreče. 1. Tožeča pogodbenica ali pogodbenice uradno obvestijo sekretariat, da so se pogodbenice dogovorile za predložitev spora arbitraži na podlagi drugega odstavka 21. člena te konvencije. V uradnem obvestilu naj bodo navedeni predmet arbitraže in predvsem členi te konvencije, katerih razlaga ali uporaba je sporna. Sekretariat pošlje prejete informacije vsem pogodbenicam te konvencije. 2. Razsodišče sestavljajo trije člani. Tožeča pogodbenica ali pogodbenice in druga pogodbenica ali pogodbenice v sporu imenujejo razsodnika in tako imenovana razsodnika sporazumno določita tretjega razsodnika, ki bo predsednik razsodišča. Ta ne sme biti državljan ene od strank v sporu, ne sme imeti običajnega prebivališča na njihovem ozemlju, ne sme biti pri od njih zaposlen, niti se ni s tem primerom kakor koli drugače ukvarjal. 3. Če predsednik razsodišča ni bil določen v dveh mesecih po imenovanju drugega razsodnika, mora izvršilni sekretar Gospodarske komisije za Evropo na zahtevo ene od strank v sporu določiti predsednika v naslednjih dveh mesecih. 4. Če ena od strank v sporu ne imenuje razsodnika v dveh mesecih po prejemu zahteve, lahko druga stranka o tem obvesti izvršilnega sekretarja Gospodarske komisije za Evropo, ki v naslednjih dveh mesecih določi predsednika razsodišča. Ko je predsednik razsodišča določen, zahteva od stranke, ki ni imenovala razsodnika, da to stori v dveh mesecih. Če v tem roku tega ne stori, predsednik o tem obvesti izvršilnega sekretarja Gospodarske komisije za Evropo, ki opravi imenovanje v naslednjih dveh mesecih. 5. Razsodišče sprejme svojo odločitev v skladu z mednarodnim pravom in določbami te konvencije. 6. Vsako razsodišče, ustanovljeno po določbah te konvencije, sestavi svoj poslovnik. 7. Razsodišče sprejme odločitev o postopku in vsebini z večino glasov svojih članov. 8. Razsodišče lahko sprejme vse potrebne ukrepe za ugotovitev dejstev. 9. Stranke v sporu morajo olajšati delo razsodišča, z vsemi razpoložljivimi sredstvi pa morajo predvsem: (a) priskrbeti razsodišču vso ustrezno dokumentacijo, sredstva za delo in informacije; (b) omogočiti razsodišču, kadar je to potrebno, da vabi priče ali izvedence in pridobi njihovo pričevanje. 10. Stranke v sporu in razsodniki varujejo tajnost vseh informacij, ki jih prejmejo kot tajne med postopkom razsodišča. 11. Razsodišče lahko na zahtevo ene od strank predlaga začasne odredbe. 12. Če ena od strank v sporu ne pride pred razsodišče ali ji ne uspe zagovarjati svojega primera, lahko druga stranka zahteva, da razsodišče nadaljuje postopek in sprejme končno odločitev. Odsotnost stranke ali če stranka ne uspe zagovarjati svojega primera, ne sme biti ovira za nadaljevanje postopka. 13. Razsodišče lahko obravnava in določi nasprotne zahtevke, ki izhajajo neposredno iz predmeta spora. 14. Če razsodišče zaradi posebnih okoliščin primera ne določi drugače, krijejo stroške razsodišča, vključno z denarnim nadomestilom njegovim članom, stranke v sporu v enakih deležih. Razsodišče vodi evidenco vseh svojih stroškov in strankam v sporu predloži končni obračun stroškov. 15. Vsaka pogodbenica te konvencije, ki ima pravni interes v zadevi in jo odločitev o zadevi lahko prizadene, lahko s soglasjem razsodišča vstopi v postopku. 16. Razsodišče izda razsodbo v petih mesecih od dneva, ko je bilo ustanovljeno, razen če meni, da je treba ta rok podaljšati za obdobje, ki ne sme biti daljše od petih mesecev. 17. Razsodbi razsodišča je treba priložiti utemeljitev. Razsodba je dokončna in zavezujoča za vse stranke v sporu. Razsodišče pošlje razsodbo strankam v sporu in sekretariatu. Sekretariat pošlje prejete informacije vsem pogodbenicam te konvencije. 18. Vse spore, ki lahko nastanejo med strankami glede razlage ali izvršitve razsodbe, lahko katerakoli stranka predloži razsodišču, ki je razsodbo izdalo, če pa to ni več mogoče, pa drugemu sodišču, ki se v ta namen ustanovi na enak način kot prvo.