4. člen

Pogodbenice Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini upoštevajo Izjavo Republike Bolgarije, ki je dodana temu dodatnemu protokolu. V DOKAZ TEGA so podpisani pooblaščenci, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta dodatni protokol. Sestavljeno v Pragi 10. decembra 1998 v enem verodostojnem izvodu v angleškem jeziku, ki se hrani pri Vladi Republike Poljske. Depozitar pošlje overjene kopije dodatnega protokola vsem pogodbenicam Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini. Za Češko republiko Jiři Maceška l. r. Za Republiko Madžarsko Gábor Gulácsi l. r. Za Republiko Poljsko Bernard Blaszczyk l. r. Za Romunijo Nicolae Vulpasin l. r. Za Slovaško republiko Peter Brňo l. r. Za Republiko Slovenijo Damjan Prelovšek l. r. Republika Bolgarija v zvezi z določbami 2. člena Sporazuma o pristopu Republike Bolgarije k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini izjavlja, da sprejema Dodatni protokol št. 7 k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini in ga uporablja od dneva, ko se začne uporabljati Sporazum o pristopu Republike Bolgarije k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini. Sestavljeno v Pragi 10. decembra 1998. Za Republiko Bolgarijo Georgui Tabakov l. r. Protokol 7 o opredelitvi pojma ”izdelki s poreklom” in načinih upravnega sodelovanja k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini se spremeni, kot sledi: 1. Točka i) 1. člena se nadomesti z: “i) ‘dodana vrednost’ pomeni ceno izdelka franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega od vključenih materialov s poreklom iz drugih držav, navedenih v 4. členu ali prvo ceno, ki se za izdelke dokazljivo plačuje v državi pogodbenici, če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, “ 2. 3. člen se črta. 3. 4. člen se nadomesti z naslednjim: 1. Ne glede na določbe 2. člena se izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz države pogodbenice, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Evropske skupnosti, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Češke republike, Slovaške republike, Romunije, Litve, Latvije, Estonije, Slovenije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Lihtenštajnom1) ali Turčije, v skladu z določbami protokola pravilih o poreklu, priloženega k sporazumom med to državo pogodbenico in vsako od teh držav, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v tej državi pogodbenici, presega tisto, omenjeno v 7. členu tega protokola. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani. 2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v državi pogodbenici, ne presega postopkov, navedenih v 7. členu, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz te države pogodbenice samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli od držav, navedenih v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v tej državi pogodbenici. 3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, navedenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v državi pogodbenici, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav. 4. V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklomz uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem protokolu.” 4. 12. člen se nadomesti z naslednjim: 1. Razen v primerih iz 4. člena in tretjega odstavka tega člena morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, v državah pogodbenicah ves čas neprekinjeno izpolnjeni. 2. Ko se blago s poreklom, izvoženo iz ene države pogodbenice v drugo državo, vrne, se razen v primerih iz 4. člena šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže: (a) da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo, in (b) da na blagu, medtem ko je bilo v drugi državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju. 3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji, določenimi v II. oddelku, ne vpliva obdelava ali predelava, opravljena zunaj držav pogodbenic na materialih, izvoženih iz ene od pogodbenic in vanjo ponovno uvoženih, pod pogojem, da: (a) so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v eni od držav pogodbenic ali so bili pred izvozom obdelani ali predelani bolj, kot so nezadostni postopki, navedeni v 7. členu, in (b) se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da: i) je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov in ii) skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj držav pogodbenic ob uporabi določb tega člena, ne presega 10 odstotkov cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se zahteva status blaga s poreklom. 4. Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj držav pogodbenic. Če pa se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa najvišjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, potem skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene države pogodbenice, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj države pogodbenice z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka. 5. Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka se šteje, da “skupna dodana vrednost” pomeni vse stroške, nastale zunaj držav pogodbenic, vključno z vrednostjo tam vključenih materialov. 6. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II, ali ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošnih vrednosti, določenih v drugem odstavku 6. člena. 7. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema. 8. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena in opravljena zunaj držav pogodbenic, se opravi v skladu s postopki o začasnem izvozu na oplemenitenje ali podobnimi postopki.” 5. V zadnjem pododstavku šestega odstavka 15. člena se datum “31. december 1998” nadomesti z “31. december 2000”. 6. V 26. členu se sklicevanje na “C2/CP3” nadomesti s “CN22/CN23”. 7. V Prilogi I, opomba 5.2, se med “umetni filamenti” in “sintetična rezana vlakna iz polipropilena” doda “prevodni filamenti”. 8. V Prilogi I, opomba 5.2, se peti primer (“Taftana preproga, ... pogoj glede teže.”) črta. 9. V Prilogi II se med pravila za tarifni številki 2202 in 2208 HS doda naslednje pravilo: 10. V Prilogi II se pravilo za 57. poglavje nadomesti z: 11. V Prilogi II se pravilo za tarifno številko 7006 HS nadomesti z: 12. V Prilogi II se pravilo za tarifno številko 7601 HS nadomesti z: 13. V Prilogi IV se slovensko in madžarsko besedilo izjave na računu nadomesti z naslednjim: “Slovensko besedilo: Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št. ..........1) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno .......... poreklo.” “Madžarsko besedilo: A jelen okmányban szereplo áruk exportore (vámfelhatalmazási szám ..........1) kijelentem, hogy eltéro jelzés hiányában az áruk kedvezményes .......... származásúak.” 1 Kneževina Lihtenštajn je v carinski uniji s Švico in je pogodbenica Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru.