11. člen MKZNBPD

Subregionalni programi ukrepov so osredotočeni na vprašanja, ki se bolje rešujejo na subregionalni ravni. Po potrebi vpeljejo mehanizme za gospodarjenje s skupnimi naravnimi viri. Takšni mehanizmi učinkovito rešujejo čezmejne težave, povezane z dezertifikacijo in/ali sušo, in zagotavljajo podporo za usklajeno izvajanje državnih programov ukrepov. Prednostna področja subregionalnih programov ukrepov so, kadar je primerno, osredotočena na: a) skupne programe za trajnostno gospodarjenje s čezmejnimi naravnimi viri prek dvostranskih in večstranskih mehanizmov, kadar je primerno; b) usklajevanje programov za razvoj nadomestnih virov energije; c) sodelovanje pri obravnavanju in zatiranju škodljivcev ter bolezni rastlin in živali; d) gradnjo zmogljivosti, izobraževalne dejavnosti in dejavnosti za ozaveščanje javnosti, ki se bolje izvajajo ali podpirajo na subregionalni ravni; e) znanstveno in tehnično sodelovanje, zlasti na področju klimatologije, meteorologije in hidrologije, vzpostavitev mrež za zbiranje in vrednotenje podatkov, izmenjavo informacij, spremljanje in nadziranje projektov ter usklajevanje in določanje prednostnih raziskovalnih in razvojnih dejavnosti; f) sisteme za zgodnje opozarjanje in skupno načrtovanje za ublažitev posledic suše, vključno z ukrepi za reševanje težav, ki so posledica selitev zaradi okoljskih dejavnikov; g) proučevanje načinov za izmenjavo izkušenj, zlasti glede sodelovanja lokalnega prebivalstva in skupnosti, ter ustvarjanje primernih razmer za boljše gospodarjenje z zemljišči in za uporabo ustreznih tehnologij; h) krepitev zmogljivosti subregionalnih organizacij za usklajevanje in zagotavljanje tehničnih storitev ter za ustanavljanje, preusmeritev in krepitev subregionalnih centrov in ustanov in i) razvoj usmeritev na področjih, kot je blagovna menjava, ki vplivajo na prizadeta območja in prebivalstvo, vključno z usmeritvami za usklajevanje regionalnih tržnih režimov in skupno infrastrukturo.