19. člen MKPOO

Ta konvencija je sestavljena v enem izvirniku v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. DA BI TO POTRDILI, so podpisani, ki so jih za to pravilno pooblastile njihove vlade, podpisali to konvencijo. SESTAVLJENO v Londonu tridesetega novembra tisoč devetsto devetdeset. 1) a) Če sporazum glede finančnih dogovorov, ki urejajo delovanje pogodbenic za obvladovanje nesreč z onesnaženjem z olji, ni bil sprejet na dvostranski ali mnogostranski podlagi še pred nesrečo z onesnaženjem z olji, krijejo pogodbenice stroške za svoje ukrepe pri onesnaženju v skladu s pododstavkom i) ali pododstavkom ii). i) Če je ena pogodbenica ukrepala na izrecno prošnjo druge pogodbenice, pogodbenica prosilka povrne državi, ki je pomagala, stroške njenega delovanja. Pogodbenica prosilka lahko kadar koli prekliče prošnjo, a v tem primeru krije stroške, ki so že nastali ali jih je če povzročila država, ki je pomagala. ii) Če je pogodbenica ukrepala na lastno pobudo, mora kriti stroške svojega delovanja. b) Načela iz pododstavka a) se uporabljajo, razen če se prizadeti pogodbenici drugače dogovorita za posamezen primer. 2) Če ni drugače dogovorjeno, se povračilo stroškov ukrepov pogodbenice na prošnjo druge pogodbenice pošteno izračuna v skladu z zakonodajo in obstoječo prakso države, ki je pomagala. 3) Pogodbenica, ki prosi za pomoč, in pogodbenica, ki pomaga, sodelujeta pri sprejemanju ukrepov glede zahtevka za nadomestilo, kadar je to primerno. V ta namen posvetita ustrezno pozornost obstoječi zakonski ureditvi. Kadar tako sprejeti ukrepi ne dovoljujejo polnega nadomestila za stroške, nastale med dajanjem pomoči, lahko pogodbenica prosilka pogodbenico, ki pomaga, prosi, da se odreče povračilu stroškov, ki presegajo vsote za nadomestilo, ali da zmanjša stroške, ki so bili izračunani v skladu z drugim odstavkom. Zaprosi lahko tudi za odlog povračila takih stroškov. Pri proučitvi take prošnje država, ki je pomagala, upošteva potrebe držav v razvoju. 4) Določbe te konvencije se ne razlagajo, kot da bi kakor koli škodovale pravicam pogodbenic, da bi jim tretje pogodbenice povrnile stroške ukrepov za obvladovanje onesnaženja ali grožnje onesnaženja po drugih ustreznih določbah in pravilih notranjega in mednarodnega prava. Posebno pozornost je treba posvetiti Mednarodni konvenciji o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, 1969, in Mednarodni konvenciji o ustanovitvi mednarodnega sklada za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto, 1971, ali vsem nadaljnjim spremembam teh konvencij.