Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1C)

V zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/00 in 124/00) se v 2. členu črta tretji odstavek.

V 11. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: “Nosilci obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja so sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije ali pokojninske družbe iz 291. člena tega zakona, ki so ustanovljene izključno za opravljanje dejavnosti obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.” Tretji in četrti odstavek se črtata.

V četrtem odstavku 13. člena se besedilo “če je tako zavarovanje določeno z mednarodnim sporazumom” nadomesti z besedilom “kolikor mednarodni sporazum ne določa drugače”. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: “(5) Obvezno se zavarujejo tudi osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, za katerega prejemajo plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače, kolikor niso obvezno zavarovane na drugi podlagi.”

V 15. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: “(2) Obvezno se zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi.”

18. člen se spremeni tako, da se glasi: (Pogoji, pod katerimi zavarovanje ni obvezno) “(1) Šteje se, da samozaposleni ne opravlja samostojne dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če v obdobju zadnjih treh let, dobiček iz dejavnosti samozaposlenega – v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino – dosežen v posameznem letu in ugotovljen na podlagi odločbe davčnega organa, ne presega letnega zneska minimalne plače v tem letu.

(2)Šteje se, da samozaposleni oziroma kmet ne opravlja dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če je izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in: – ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti ali – je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja.”

19. člen se spremeni tako, da se glasi: Osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane v tujini oziroma njihovi delodajalci, lahko pri ministrstvu, pristojnem za delo, predlagajo izvzem iz obveznega zavarovanja, če je tako določeno z mednarodnim sporazumom.”

V 23. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “(2) Obvezno se zavaruje eden od staršev – upravičencev do delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih o starševstvu, ki prekine delovno razmerje zaradi varstva otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.”

V prvem odstavku 27. člena se za besedo “pridobitno” dodata besedi “oziroma poklicno”, za besedilom “samostojnih podjetnikov posameznikov” pa se doda besedilo “oziroma drug predpisan register”.

V 33. členu se črta tretja alinea. Dosedanja četrta alinea, ki postane tretja alinea, se spremeni tako, da se glasi: “– za družbenike zasebnih družb in zavodov z dnem vpisa v register kot poslovodna oseba in se zaključi z izbrisom iz takšnega registra;”. Dosedanji peta in šesta alinea postaneta četrta in peta alinea.

V sedmem odstavku 34. člena se črta drugi stavek. Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi: “Zavarovanec oziroma upokojenec, ki je pretežni del skupnega obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic, nima pravice do delne pokojnine, odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, do odpravnine in oskrbnine, do varstvenega dodatka, do dodatka za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do pravic za primer invalidnosti, razen do invalidske pokojnine in do dodatka za rekreacijo.” Dosedanji osmi odstavek postane deveti odstavek. Dosedanji deveti odstavek se črta.

V drugi alinei prvega odstavka 59. člena se beseda “prebivala” nadomesti z besedami “imela prijavljeno stalno prebivališče”. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “(3) Oseba, ki je upravičena do samostojne družinske oziroma vdovske pokojnine, ki ne dosega zneska državne pokojnine, lahko ob pogojih iz prvega odstavka tega člena namesto te pokojnine uveljavi pravico do državne pokojnine.”

V 76. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “(2) Invalidska pokojnina, odmerjena po prejšnjem odstavku, za invalidnost, ki je posledica poškodbe izven dela ali bolezni, ne more presegati zneska pokojnine za invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, razen v primeru, če dejanska pokojninska doba presega 40 let pokojninske dobe (moški) oziroma 38 let pokojninske dobe (ženska).”

V tretji alinei prvega odstavka 91. člena ter v prvem in tretjem odstavku 94. člena se za besedama “delovna zmožnost” dodajo besede “za svoj poklic”.

V prvem odstavku 133. člena se za besedami “dohodek iz samostojne dejavnosti” dodajo besede “dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč,”. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “(2) Dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč se všteva med skupne dohodke uživalca pokojnine in družinskih članov tako, da se katastrski dohodek pomnoži s količnikom za preračun katastrskega dohodka, ki ga določi minister, pristojen za delo.” Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek in se spremeni tako, da se glasi: “Med skupne dohodke uživalca pokojnine in družinskih članov se ne vštevata dodatek za pomoč in postrežbo ter invalidnina, priznana po določbah tega zakona.” Dosedanji tretji do sedmi odstavek postanejo četrti do osmi odstavek.

V petem odstavku 136. člena se besede “osnovo za odmero pokojnine” nadomestijo z besedama “pokojnino, odmerjeno”.

Za 136. členom se doda nov 136.a člen, ki se glasi: Uživalcu pokojnine, ki uživa tudi pokojnino, uveljavljeno v tujini, se pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka ter pri njegovi odmeri upošteva seštevek vseh pokojnin.”

V drugem odstavku 138. člena se na koncu črta pika in doda besedilo “oziroma če pridobijo pravico do pokojnine”.

150. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pokojnine se usklajujejo na podlagi statističnih podatkov o gibanju povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji. V posameznem koledarskem letu sme stopnja rasti pokojnin doseči največ stopnjo rasti povprečnih plač in ne manj kot je bila dosežena stopnja rasti cen življenjskih potrebščin, razen v primeru, če je bila stopnja rasti povprečnih plač nižja od stopnje rasti cen življenjskih potrebščin.

(2)Uskladitev pokojnin po prejšnjem odstavku se opravi v februarju in septembru.

(3)Uskladitev pokojnin velja od prvega dne meseca, v katerem se opravi uskladitev.”

Za 150. členom se dodata nova 150.a in 150.b člena, ki se glasita:

(1)V februarju zavod določi višino uskladitve tako, da pozitivno razliko med stopnjo rasti povprečnih mesečnih plač na zaposlenega, izplačanih za obdobje januar–december predhodnega leta, v primerjavi s povprečjem teh plač, izplačanih za enako obdobje eno leto pred tem in stopnjo rasti izplačanih pokojnin za isti obdobji pomnoži z dvanajst ter zmnožek deli z enajst. Tej razliki se prišteje še 50% razlike v stopnjah rasti povprečnih mesečnih plač in pokojnin, izplačanih za predhodno koledarsko leto.

(2)V septembru zavod določi višino uskladitve tako, da pozitivno razliko med stopnjo rasti povprečnih mesečnih plač na zaposlenega in stopnjo rasti pokojnin, izplačanih za obdobje januar–julij tekočega leta, v primerjavi s poprečjem januar–december predhodnega leta, pomnoži z dvanajst ter zmnožek deli s številom preostalih mesecev od meseca uskladitve pokojnin do konca koledarskega leta. Pri tem se tudi pri določanju ravni pokojnin iz prejšnjega koledarskega leta upošteva višino razlike iz drugega stavka prejšnjega odstavka.

(3)V primeru, če v mesecu septembru niso bili izpolnjeni pogoji za izvedbo uskladitve pokojnin, se izvede uskladitev pokojnin na način, določen v prejšnjem odstavku: – v mesecu oktobru na podlagi podatkov o stopnjah rasti plač in pokojnin, izplačanih za obdobje januar–avgust tekočega leta, v primerjavi s poprečjem januar–december predhodnega leta, ali – v mesecu novembru na podlagi podatkov o stopnjah rasti plač in pokojnin, izplačanih za obdobje januar–september tekočega leta, v primerjavi s poprečjem januar–december predhodnega leta, ali – v mesecu decembru na podlagi podatkov o stopnjah rasti plač in pokojnin, izplačanih za obdobje januar–oktober tekočega leta, v primerjavi s poprečjem januar–december predhodnega leta, odvisno od tega, v katerem mesecu so bili izpolnjeni pogoji za izvedbo uskladitve pokojnin.

(4)Stopnje rasti pokojnin v obdobjih, določenih v tem členu, se ugotavljajo na podlagi sprememb najnižje pokojninske osnove, veljavne v teh obdobjih.

(1)Če je stopnja rasti povprečnih pokojnin, izplačanih v posameznem koledarskem letu, v primerjavi s povprečjem pokojnin, izplačanih v letu pred tem, nižja od stopnje rasti cen življenjskih potrebščin v istem obdobju, se v februarju poleg usklajenih pokojnin po prvem odstavku prejšnjega člena izplača enkratni znesek za 12 mesecev preteklega leta, izračunan upoštevaje razliko med doseženo stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin in stopnjo rasti pokojnin. Osnova za izračun zneska za posameznega upravičenca je njegova poprečna mesečna pokojnina v preteklem letu.

(2)Stopnja rasti pokojnin se ugotavlja na način, določen v četrtem odstavku prejšnjega člena.”

V drugem odstavku 154. člena se številka “30” nadomesti s številko “33”.

Za 163. členom se doda nov 163.a člen, ki se glasi:

(1)Zapadli mesečni zneski prejemkov, pridobljeni iz invalidskega zavarovanja, se ne izplačajo uživalcu, ki brez upravičenega razloga ne pride v določenem roku na pregled, na katerem naj bi se znova ugotovilo stanje invalidnosti ali stopnja telesne okvare.

(2)Po prejšnjem odstavku zadržani mesečni zneski se izplačajo uživalcu, ki pride na pregled, v enem mesecu od dneva, ki je bil določen za pregled.

(3)Uživalcu, ki pride na pregled po preteku enomesečnega roka, se zadržani mesečni zneski prejemkov ne izplačajo, novi prejemki pa se mu izplačujejo od prvega dne naslednjega meseca po tem, ko se je zglasil na pregledu.”

V tretjem odstavku 180. člena se za besedama “povečanju pokojnine” doda besedilo “ki je bila zmanjšana po prvem odstavku 53. člena tega zakona.”

Črta se 182. člen.

Tretji odstavek 186. člena se spremeni tako, da se glasi: “(3) Državna pokojnina, varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, oskrbnina in invalidnina se ne izplačujejo v času, ko upravičenec stalno prebiva v tujini, ne glede na to, ali ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje.” Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se invalidnina za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, izplačuje tudi v času, ko upravičenec stalno prebiva v tujini.” Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

V prvem odstavku 188. člena se za besedami “s polnim delovnim časom” postavi pika, ostalo besedilo se črta. Na koncu drugega odstavka se pika nadomesti z vejico ter doda besedilo “in čas, ki ga prebije v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovni invalid s pravico do delne invalidske pokojnine.”

V prvem odstavku 204. člena se za peto alineo doda nova šesta alinea, ki se glasi: “– delodajalcev za zavarovalno dobo s povečanjem za zavarovance iz četrtega odstavka 430. člena tega zakona,”. Dosedanji šesta in sedma alinea postaneta sedma in osma alinea.

V prvi alinei 207. člena se za besedama “nadomestilo plače,” ostalo besedilo črta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: “(2) Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se ne plačujejo od nadomestil iz invalidskega zavarovanja.”

V 208. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “(4) Ne glede na določbo prve alinee prvega odstavka 209. člena tega zakona, je najnižja osnova za obračun prispevkov, za zavarovance iz drugega odstavka 15. člena tega zakona, najnižja pokojninska osnova.” Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

Napovedni stavek prvega odstavka 209. člena se spremeni tako, da se glasi: “Osnova iz druge alinee 207. člena tega zakona se za samozaposlene in kmete določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in sicer:”. Sedma alinea prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi: “– če je osnova med trikratno in triinpolkratno povprečno plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji, najmanj v višini triinpolkratne najnižje pokojninske osnove iz 48. člena tega zakona, povečane za davke in prispevke iz tretjega odstavka 47. člena tega zakona;”. Za sedmo alineo se doda nova osma alinea, ki se glasi: “– če je osnova nad triinpolkratno povprečno letno plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji, najmanj v višini najvišje pokojninske osnove iz 49. člena tega zakona, povečane za davke in prispevke iz tretjega odstavka 47. člena tega zakona.”

210. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Vrhunski športniki in šahisti plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od osnove, ki jo prosto izberejo, vendar najmanj od zneska minimalne plače.

(2)Osebe, ki so prostovoljno vključene v zavarovanje, plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od osnove, ki jo prosto izberejo, vendar najmanj od zneska najnižje pokojninske osnove iz 48. člena tega zakona, povečane za davke in prispevke po stopnjah, določenih skladno s tretjim odstavkom 47. člena tega zakona.”

V 212. členu se črta beseda “zavarovancev”.

V 215. členu se pred besedo “Samozaposleni” dodajo besede “Državljani Republike Slovenije, zaposleni v tujini,”.

V 216. členu se črta tretji odstavek.

V prvi alinei 222. člena se za besedo “zakona” doda besedilo “ter zavarovanci iz 22. člena tega zakona, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti,”. Za tretjo alineo se dodata novi četrta in peta alinea, ki se glasita: “– zavod za zaposlovanje za osebe, ki jim plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za priznanje pravice do pokojnine, – delodajalci za zavarovance iz 190. člena tega zakona.” Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: “(2) Če se prispevki plačujejo od najnižje osnove, določene v tretjem odstavku 208. člena tega zakona, je ne glede na prvo alineo prejšnjega odstavka, zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanec za del prispevka, ki odpade na plačo oziroma nadomestilo plače, in delodajalec za del prispevka, ki odpade na razliko med najnižjo osnovo, določeno v tretjem odstavku 208. člena tega zakona in plačo oziroma nadomestilom plače.”

V prvi alinei 223. člena se za besedo “in” dodata besedi “prve alinee”. V drugi alinei se za besedo “iz” dodajo besede “druge in tretje alinee 14. člena,”.

V 225. členu se za besedo “delu,” dodajo besede “pooblaščeni študentski servisi in agencije za posredovanje dela dijakov in študentov”.

V prvem odstavku 226. člena se za besedo “delodajalca” doda besedilo “za obvezno zavarovanje”.

Drugi odstavek 228. člena se spremeni tako, da se glasi: “(2) Upravni odbor zavoda odpisuje, delno odpisuje ter dovoljuje odlog in obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje.” V tretjem odstavku se za besedo “plačevanjem” dodata besedi “in obračunavanjem”, pred besedama “in zamudne” pa se doda besedilo “roki za plačilo prispevkov, zastaranje,”.

V podnaslovu 229. člena se beseda “dolg” nadomesti z besedo “odlog”.

V drugem odstavku 230. člena se za besedilom “Osnova za odmero prispevkov” doda besedilo “v primerih plačila za nazaj”. Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: “(3) V primerih vračila prispevkov se znesek plačanega prispevka valorizira na način, ki velja za valorizacijo osnove za odmero prispevka iz prejšnjega odstavka.

(4)Zavezanec je dolžan plačati prispevek iz drugega odstavka tega člena v roku 30 dni od prejema odločbe o odmeri prispevka.” Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.

V 234. členu se besedi “morebitne izgube” nadomesti z besedami “morebitnega primanjkljaja med prihodki in odhodki v posameznem koledarskem letu”.

V 237. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: “(2) V poročilu iz prejšnjega odstavka morajo biti specificirani prihodki iz prispevkov zavarovancev in delodajalcev, ki jih je zavod prejel v prejšnjem koledarskem letu, in sicer kot: – prispevki zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah; – prispevki delodajalcev za zaposlene pri pravnih osebah, pri fizičnih osebah, pri lastnikih kmetijskih zemljišč, za učence, ki so v učnem razmerju, za zavarovalno dobo s povečanjem za zaposlene pri pravnih osebah, pavšalni prispevki za posebne primere zavarovanja ter prispevki za posebne primere iz drugih pravnih razmerij; – prispevki samozaposlenih od in iz zavarovalne osnove, lastnikov kmetijskih zemljišč ter za zavarovalno dobo s povečanjem; – ostali prispevki, kot so zamudne obresti iz naslova prispevkov, pozneje vplačani odloženi prispevki in prispevki iz preteklih let, prispevek zavarovanca od nadomestil za porodniški dopust, zaradi bolezenske odsotnosti nad 30 dni in za čas brezposelnosti.” V tretjem odstavku se za drugo alineo doda nova tretja alinea, ki se glasi: “– prejeta sredstva iz drugih skladov socialnega zavarovanja in javnih skladov;”. Dosedanja tretja alinea postane četrta alinea. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: “(5) Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati tudi bilanco stanja na dan 31. 12. preteklega koledarskega leta.”

V 252. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “(4) V postopkih pred socialnimi sodišči v zadevah s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se ne uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku glede zastopanja strank po odvetnikih oziroma osebah z opravljenim pravniškim državnim izpitom.”

Za 259. členom se doda nov 259.a člen, ki se glasi:

(1)Če je za ugotovitev pravic iz invalidskega zavarovanja potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odločbo najpozneje v šestih mesecih od dneva uvedbe postopka.

(2)V roku, določenem v prejšnjem odstavku, se izda tudi odločbo o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z uporabo mednarodnih sporazumov.”

Prva alinea prvega odstavka 266. člena se spremeni tako, da se glasi: “– osem predstavnikov sindikatov, reprezentativnih za območje države, od tega lahko imenujejo zveze ali konfederacije, ki so po registru reprezentativnih sindikatov reprezentativne za območje države, najmanj enega predstavnika;”. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “(2) V primeru, da zveza ali konfederacija sindikatov iz prve alinee prejšnjega odstavka, v roku, določenem s statutom zavoda, ne imenuje svojega predstavnika v skupščino zavoda, v nadaljnjem postopku imenovanja oziroma volitev članov ne more več sodelovati.” Dosedanji drugi do peti odstavek postanejo tretji do šesti odstavek.

V 267. členu se v drugem odstavku prva in druga alinea spremenita tako, da se glasita: “– trije predstavniki sindikatov, reprezentativnih za območje države, – trije predstavniki delodajalskih združenj,”.

V 269. členu se v drugem odstavku za besedo “način” dodata besedi “imenovanj in”.

V 293. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: “(2) Individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se lahko vključi samostojno vsak posameznik iz 294. člena tega zakona (v nadaljevanju: individualno zavarovanje).

(3)Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se vključijo posamezniki iz 294. člena tega zakona preko delodajalca, ki v celoti ali delno financira pokojninski načrt (v nadaljevanju: kolektivno zavarovanje). V kolektivno zavarovanje se ne more vključiti posameznik, samozaposlena oseba in posameznik, ki je pretežni lastnik podjetja, zavoda ali zadruge, v kateri je zaposlen. Za pretežnega lastnika podjetja, zavoda ali zadruge se šteje oseba, če je imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerih ima 25% glasovalnih pravic ali 25% delež v kapitalu določene pravne osebe.”

V tretjem odstavku 296. člena se doda nova prva alinea, ki se glasi: “– opredelitev, ali je pokojninski načrt namenjen individualnemu ali kolektivnemu zavarovanju,”. Dosedanja prva do šesta alinea postanejo druga do sedma alinea.

301. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Znesek mesečne premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki se plačuje po pokojninskem načrtu iz prvega odstavka 297. člena tega zakona, v koledarskem letu ne sme biti nižji od 3.683 tolarjev.

(2)Znesek davčne olajšave za premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja, vplačane v koledarskem letu, lahko znaša največ 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanca, oziroma 5,844% pokojnine zavarovanca, vendar ne več kot 441.958 tolarjev letno.

(3)Znesek premije iz prvega odstavka tega člena in znesek davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se valorizirata s koeficientom rasti povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v obdobju od januarja do oktobra leta pred letom, za katero se opravi valorizacija, glede na enako obdobje predhodnega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Valorizirane zneske ugotovi minister, pristojen za finance in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije v decembru tekočega leta za naslednje leto.

(4)Če je v koledarskem letu znesek vplačane premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja višji od zneska davčne olajšave, določene v drugem odstavku tega člena, se lahko olajšava uveljavi le za tisti del premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki ne presega zneska olajšave, določene v drugem odstavku tega člena.

(5)Če plačujeta premijo prostovoljnega dodatnega zavarovanja tako delodajalec kot zaposleni, se pri določitvi maksimalne višine premije, za katero se prizna davčna olajšava po tem zakonu, upošteva kumulativni znesek vplačanih premij.

(6)Če v primeru iz prejšnjega odstavka skupni znesek vplačanih premij presega najvišjo premijo iz drugega odstavka tega člena, lahko zavarovanec uveljavlja davčne olajšave samo od tistega dela vplačane premije, ki je enaka razliki med najvišjo premijo in premijo, ki jo je zanj vplačal delodajalec.

(7)Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi v primeru, ko je zavarovanec istočasno vključen v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in v pokojninski načrt individualnega zavarovanja.”

V naslovu pred 302. členom ter v podnaslovih 302. do 305. člena se izraz “pokojninski načrt, ki ga financira delodajalec” nadomesti z izrazom “pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja”.

302. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Delodajalec oblikuje pokojninski načrt za svoje zaposlene, s tem da se na način, določen v drugem odstavku 303. člena tega zakona, zaveže, da bo financiral ta pokojninski načrt tako, da bo delno ali v celoti plačeval premijo prostovoljnega dodatnega zavarovanja, določeno v tem pokojninskem načrtu, v korist svojih zaposlenih, ki so se vključili v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja.

(2)Delodajalec, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 310. člena tega zakona ali več delodajalcev skupaj, lahko samostojno oblikuje pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, ki ga izvaja zaprt vzajemni pokojninski sklad.

(3)Delodajalec lahko oblikuje pokojninski načrt tudi tako, da pristopi k odobrenemu pokojninskemu načrtu kolektivnega zavarovanja, ki ga izvaja zavarovalnica, pokojninska družba ali odprt vzajemni pokojninski sklad. Za sklenitev pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta iz prejšnjega stavka se ne uporablja določba šestega odstavka 304. člena tega zakona.

(4)Pravico do vključitve v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja morajo pod enakimi pogoji imeti vsi zaposleni pri tem delodajalcu.

(5)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko kot pogoj za uveljavitev pravice do vključitve v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja določi, da mora biti zaposleni v delovnem razmerju pri delodajalcu iz prvega odstavka tega člena določeno časovno obdobje, ki pa ne sme biti daljše od enega leta.

(6)Vključitev v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja ne sme biti pogoj za sklenitev delovnega razmerja pri delodajalcu.

(7)Za pridobitev davčnih olajšav po tem zakonu mora delodajalec ob uveljavljanju davčnih olajšav dokazati, da je bilo v obdobju koledarskega leta, za katerega uveljavlja davčne olajšave, v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja vključenih povprečno najmanj 51% vseh zaposlenih, ki so pri njem v delovnem razmerju.”

Za 306. členom se doda nov 306.a člen, ki se glasi:

(1)Če je izvajalec pokojninskega načrta pokojninska družba ali zavarovalnica iz 306. člena se uporablja določba 318. člena tega zakona.

(2)Če izvajalec iz prejšnjega odstavka izračunava odkupno vrednost iz 320. člena z uporabo enot premoženja kritnega sklada, se uporabljajo določbe 319., 320. in 322. člena tega zakona.

(3)Če izvajalec iz prvega odstavka tega člena izračunava odkupno vrednost iz 320. člena na podlagi sorazmernega deleža zavarovanca v donosu kritnega sklada, se smiselno uporabljajo določbe 319., 320., in 322. člena tega zakona.

(4)Pokojninska družba ali zavarovalnica v pokojninskem načrtu določi, ali bo upravljala kritni sklad v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.”

V prvem odstavku 315. člena se za drugo alineo pika nadomesti z vejico in se doda nova tretja alinea, ki se glasi: “– pokojninska družba, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja zavarovalništvo.”

V tretjem odstavku 320. člena se črta besedilo “povečano za sorazmeren del rezervacij iz 322. člena tega zakona”. Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi: “(6) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena se, v primeru izrednega prenehanja zavarovanja zaradi smrti člana sklada odkupna vrednost enot premoženja, vpisanih na osebnem računu člana, izračuna glede na vrednost enote premoženja, ki je veljala na zadnji dan meseca pred izplačilom odkupne vrednosti.”

V 322. členu se črtajo tretji, četrti in šesti odstavek. V dosedanjem petem odstavku, ki postane tretji odstavek, se črta besedilo “in te razlike ni mogoče pokriti iz rezervacij iz tretjega odstavka”.

V drugem odstavku 339. člena se za tretjo alineo pika nadomesti z vejico in se doda nova četrta alinea, ki se glasi: “ – upravljanja z zaprtimi in odprtimi vzajemnimi pokojninskimi skladi.”

V 348. členu se besedilo “o obvladovanju tveganj, zavarovalno tehničnih rezervacijah, matematičnih rezervacijah ter kritnih skladih” nadomesti z besedilom “o opravljanju zavarovalnih poslov, o obvladovanju tveganj, o varovanju zaupnih podatkov, o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih, o revidiranju ter o nadzoru nad zavarovalnicami”.

Četrti odstavek 350. člena se spremeni tako, da se glasi: “(4) Oseba se lahko istočasno vključi v prostovoljno dodatno zavarovanje po enem pokojninskem načrtu kolektivnega zavarovanja in po enem pokojninskem načrtu individualnega zavarovanja, ki izpolnjujeta pogoje iz prvega odstavka 297. člena tega zakona.”

V tretjem odstavku 362. člena se na koncu besedila za besedama “starostne pokojnine” pika nadomesti z vejico in doda besedilo “lahko pa nadaljujejo z vplačevanjem premij v prostovoljno dodatno zavarovanje do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino iz prvega odstavka tega člena.”

367. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Zavarovancu, ki v svojo korist plačuje premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Republiki Sloveniji po pokojninskem načrtu, ki izpolnjuje pogoje iz 369. člena tega zakona, se lahko zniža osnova za dohodnino za leto, v katerem je bila premija plačana, vendar največ do zneska olajšave, določene v drugem odstavku 301. člena tega zakona oziroma do višine razlike iz šestega odstavka 301. člena tega zakona. Plačane premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja ni mogoče uveljavljati kot zmanjšanje osnove za dohodnino v skladu s 4. točko prvega odstavka 9. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 7/95 in 44/96).

(2)Znesek premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki jo za račun zavarovanca plačuje delodajalec izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Republiki Sloveniji po pokojninskem načrtu, ki izpolnjuje pogoje iz 369. člena tega zakona, se ne glede na določbe zakona o dohodnini, zavarovancu ne všteva v osnovo za dohodnino v letu, v katerem je bila premija plačana, vendar največ do zneska olajšave, določene v drugem odstavku 301. člena tega zakona.

(3)V primeru izplačila dodatne starostne pokojnine iz 362. člena tega zakona oziroma predčasne dodatne starostne pokojnine iz 363. člena tega zakona, dodatne invalidske pokojnine iz 364. člena tega zakona ali dodatne družinske pokojnine iz 365. člena tega zakona je upravičenec do navedene pokojnine zavezan plačati davek od osebnih prejemkov in dohodnino od navedene pokojnine, ki se v skladu z zakonom o dohodnini obdavči kot drug prejemek po četrti alinei prvega odstavka 15. člena zakona o dohodnini.”

Prvi odstavek 368. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Delodajalcu, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in izpolnjuje pogoje iz 302. do 305. člena tega zakona, se premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki jih v posameznem letu plača v korist zavarovancev po pokojninskem načrtu, ki izpolnjuje pogoje po 369. členu tega zakona, priznajo kot davčna olajšava pri davku od dobička pravnih oseb in pri davku od dohodkov iz dejavnosti za leto, v katerem so bile premije plačane, vendar največ do zneska olajšave, določene v drugem odstavku 301. člena tega zakona in največ do višine davčne osnove v tem letu.”

369. člen se spremeni tako, da se glasi: Zavarovancu iz 367. člena in delodajalcu iz 368. člena tega zakona se priznajo olajšave, določene s tem zakonom, pod pogojem, da je pokojninski načrt, na podlagi katerega se plačuje premija prostovoljnega dodatnega zavarovanja, odobren v skladu z 297. členom tega zakona in vpisan v poseben register v skladu s tem zakonom.”

V 373. členu se črta peti odstavek.

V 382. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “(2) Sklad obrtnikov se vpiše v sodni register.” Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

V 396. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: “(1) Zavarovanec, ki mu je na dan 31. 12. 1999 do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po predpisih, veljavnih do tega dne, manjkalo pet let starosti in pokojninske dobe ali manj, lahko uveljavi pravico do starostne ali predčasne pokojnine po teh predpisih, če: – je na dan 31. 12. 1999 užival pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti oziroma mu je na ta dan pravica do denarnega nadomestila mirovala, po 1. 1. 2000 pa je uveljavil pravico do denarnega nadomestila za preostali čas ali – mu je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja, likvidacije, prisilne poravnave ali drugih operativnih razlogov do vključno 31. 12. 1999 in je do navedenega dne ostal dejansko nezaposlen; – ima na dan 31. 12. 1999 status delovnega invalida II. oziroma III. kategorije – mu je delovno razmerje za nedoločen čas prenehalo brez lastne krivde pred uvedbo stečaja podjetja, uvedenega do 31. 12. 1999 in je bil do 31. 12. 1999 prijavljen pri zavodu za zaposlovanje več kot 24 mesecev ter je do 31. 12. 1999 ostal dejansko nezaposlen.”

Za 396. členom se doda nov 396.a člen, ki se glasi: Ne glede na določbo drugega odstavka 18. člena tega zakona znaša v prehodnem obdobju starost, pri kateri zavarovanje ni obvezno za samozaposlene in kmete, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 18. člena tega zakona: text="-------------------------------------------- Leto Ženske Moški -------------------------------------------- leta meseci leta meseci -------------------------------------------- 2002 54 0 59 6 2003 54 4 60 0 2004 54 8 60 6 2005 55 0 61 0 2006 55 4 61 6 2007 55 8 62 0 2008 56 0 62 6 2009 56 4 2010 56 8 2011 57 0 2012 57 4 2013 57 8 2014 58 0 2015 58 4 2016 58 8 2017 59 0 2018 59 4 2019 59 8 2020 60 0 2021 60 4 2022 60 8 -------------------------------------------- “."

V 402. členu se na koncu besedila tretjega odstavka doda besedilo: “Starostna meja se najprej zniža do omejitev, določenih za najvišjo stopnjo povečanja, znižanje za naslednjo stopnjo povečanja pa se izvede le, če znižanje po prejšnji višji stopnji povečanja ni doseglo minimalne starosti za naslednjo nižjo stopnjo povečanja.” Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “(4) Določba drugega odstavka se ne uporablja za zavarovance, ki se jim je zavarovalna doba štela s povečanjem na podlagi osebnih okoliščin po predpisih, veljavnih do 31. 12. 1999 in za zavarovance iz 201. člena tega zakona.”

V 404. členu se besedilo prvega odstavka pred tabelo spremeni tako, da se glasi: “Ne glede na določbe 154. člena tega zakona in ne glede na določbe – zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98) ali – zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 22/00) minimalna starost in minimalna pokojninska doba za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne moreta biti nižji od:”. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: “(2) Določbe prejšnjega odstavka ter določbe 154. člena tega zakona se ne uporabljajo za zavarovance, ki uveljavijo pokojnino pod ugodnejšimi pogoji po zakonu o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (Uradni list RS, št. 56/96, 35/98 in 86/00) ali po zakonu o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 70/97, 43/99, 28/00 in 64/01).”

Za 410. členom se doda nov 410.a člen, ki se glasi: Za povečanje starostne pokojnine po drugem odstavku 53. člena tega zakona se upošteva le zavarovalna doba, dopolnjena v zavarovanju od 1. 1. 2000 dalje.”

V 421. členu se za tabelo doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “(2) Ne glede na določbo druge alinee sedmega odstavka 110. člena tega zakona se v prehodnem obdobju spreminja starostna meja za pridobitev pravice do vdovske pokojnine pri starosti 48 let za vdove, ki ob zavarovančevi smrti niso bile zavarovane, na naslednji način: text="--------------------------------------- Leto Starostna meja iz druge alinee sedmega odstavka 110. člena --------------------------------------- leta meseci --------------------------------------- 2000 40 6 2001 41 0 2002 41 6 2003 42 0 2004 42 6 2005 43 0 2006 43 6 2007 44 0 2008 44 6 --------------------------------------- “."

Za 428. členom se dodajo novi 428.a, 428.b in 428.c člen, ki se glasijo: Določbe tretjega in četrtega odstavka 156. člena tega zakona se uporabljajo od 1.1.2014 dalje. Opravljanje kmetijske dejavnosti v tem času ne vpliva na pridobitev oziroma uživanje pokojnine.

Določbe 183. in 184. člena tega zakona se uporabljajo od 1. 1. 2004 dalje.

Ne glede na določbe 195. člena tega zakona, znaša za zavarovanke starostna meja iz prve, druge in tretje alinee ter pokojninska doba iz prve alinee 195. člena tega zakona, ki omogoča dokup zavarovalne dobe, v prehodnem obdobju: text="--------------------------------------------------------------------- Starostna meja Pokojninska doba --------------------------------------------------------------------- leto prva alinea druga alinea tretja alinea prva alinea 195. člena 195. člena 195. člena 195. člena leta meseci leta meseci leta meseci leta meseci --------------------------------------------------------------------- 2002 54 0 59 0 61 0 30 3 2003 54 4 59 4 61 4 30 6 2004 54 8 59 8 61 8 30 9 2005 55 0 60 0 62 0 31 0 2006 55 4 60 4 62 4 31 3 2007 55 8 60 8 62 8 31 6 2008 56 0 31 9 2009 56 4 32 0 2010 56 8 32 3 2011 57 0 32 6 2012 57 4 32 9 2013 57 8 33 0 --------------------------------------------------------------------- “."

V drugem odstavku 443. člena se na koncu besedila pika nadomesti z vejico in doda besedilo “če ni z ZPSPID drugače določeno.”. V tretjem odstavku se črta beseda “odprt”.

V 446. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: “(1) Določbe 60. do 71. člena, 80. do 101. člena, 106. člena, petega odstavka 138. člena, 158. do 163. člena in četrtega odstavka 169. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. 1. 2003.” Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “(2) Določbe 102. do 105. člena tega zakona se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve novega zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidov, vendar najpozneje s 1. 1. 2004.” Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

Izvajalci pokojninskih načrtov so dolžni svoje poslovanje prilagoditi določbam tega zakona v roku 6 mesecev po njegovi uveljavitvi. Prenos sredstev zaradi prilagoditve iz prejšnjega odstavka se opravi na podlagi pisne zahteve za prenos sredstev, kateri mora zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja priložiti soglasje izvajalca pokojninskega načrta, na katerega se prenašajo sredstva. V primeru prenosa sredstev iz prejšnjega odstavka ne nastopijo posledice iz 359. člena zakona. Izvajalci pokojninskih načrtov oziroma upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov za opravljene prenose sredstev ne smejo zaračunati nobenih stroškov. Izvajalci pokojninskih načrtov oziroma upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov morajo opraviti prenos sredstev najkasneje v roku 30 dni po vložitvi zahteve iz drugega odstavka tega člena.

Določbi četrtega odstavka 307. člena in drugega odstavka 337. člena zakona se začneta uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2002. Št. 172-01/89-1/279 Ljubljana, dne 19. decembra 2001. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.