Uredba o ukrepih kmetijske strukturne politike programa razvoja podeželja 2000-2006 (SAPARD)

Ta uredba določa:

-       ukrepe in namene kmetijske strukturne politike in politike razvoja podeželja skladno s Programom razvoja podeželja 2000-2006 ter vseh njegovih sprememb (v nadaljnjem besedilu: program SAPARD),

-       finančne določbe in postopek pridobitve sredstev,

-       spremljanje, poročanje in nadzor nad izvajanjem ukrepov iz te uredbe.

Za izvajanje programa SAPARD in za doseganje ciljev, opredeljenih v tem programu, se dodelijo nepovratna sredstva (v nadaljnjem besedilu: sredstva) za:

1.naložbe v kmetijska gospodarstva,

2.naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov,

3.gospodarsko diverzifikacijo na kmetiji,

4.razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju,

5.tehnično pomoč.

Na predlog ministra, pristojnega za kmetijstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister), Vlada Republike Slovenije v skladu s programom SAPARD in vsakoletnim sporazumom o financiranju med Komisijo Evropskih skupnosti in Vlado Republike Slovenije določi višino sredstev za posamezne namene in obdobje izvajanja obveznosti plačil ter spremembe določb te uredbe, kadar je to primerno.

Za naložbe v kmetijska gospodarstva se dodelijo sredstva za novogradnjo ali obnovo gospodarskih poslopij, nakup opreme za gospodarska poslopja, nakup kmetijske mehanizacije in prvi nakup živine na kmetijskem gospodarstvu v skladu z naložbo v hlev. Naložbe iz prejšnjega odstavka so namenjene prireji in predelavi mleka in mesa govedi, prašičev in drobnice ter pridelavi in predelavi vrtnin, jagod in jagodičja iz točke 2. c) 9. člena te uredbe, za naslednje namene:

1.kmetijska pridelava: a)       naložbe s področja novogradnje ali obnove hlevov, vključno s pripadajočo opremo za krmljenje, molžo in izločke, za krave molznice in mlečno drobnico ter za rejo mesne govedi, drobnice in prašičev; b)       prvi nakup živine, namenjen izboljšavi genetske kakovosti staleža z nakupom visokokakovostnih vzrejnih živali (samcev in samic), ki so registrirane v rodovniških knjigah ali njihovih ekvivalentih. Nakup se podpira na področju govedoreje, prašičereje in reje drobnice; c)       naložbe v spremljajoče objekte na kmetijskem gospodarstvu za krmo, izločke in odpadne vode; d)       naložbe v samostojna skladišča za shranjevanje krmnih žit (kot so na primer silosi za žito) in drugih krmnih poljščin (kot so na primer seniki) s pripadajočo opremo za potrebe lastne pridelave krme; e)       naložbe v gradnjo ali obnovo objektov z vso pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje, dodelavo in pripravo svežih vrtnin, jagod in jagodičja za trg; f)        nakup in postavitev zavarovanih prostorov vključno z vso pripadajočo opremo za vrtnarsko proizvodnjo, proizvodnjo jagod in jagodičja; g)       nakup kmetijske mehanizacije, in sicer:

-    nakup kmetijske hribovske mehanizacije za rabo na nagnjenih terenih in hribovitih območjih (npr.: gorski traktorji, gorski transporterji, motorne kosilnice, pobiralne prikolice, samostojni priključki za spravilo krme),

-    nakup specialne kmetijske mehanizacije za pridelavo krme (npr.: stroji za transport, stroji za obdelavo tal, stroji za gnojenje in kompostiranje, stroji za setev in sajenje, stroji za nego in zaščito posevkov, stroji za spravilo, stroji za sušenje),

-    nakup traktorjev z močjo nad 40 kW, s štirikolesnim pogonom in štirikolesnim zaviranjem, na celotnem območju Republike Slovenije,

-    nakup specialne kmetijske mehanizacije za pridelavo vrtnin, jagod in jagodičja (npr.: stroji za transport, stroji za obdelavo tal, stroji za gnojenje in namakanje, stroji za setev in sajenje, stroji za nego in zaščito posevkov, stroji za spravilo, stroji za sušenje); h)       naložbe v novogradnjo ali obnovo objektov ter prostorov, vključno s pripadajočimi napravami in opremo za neposredno prodajo kmetijskih pridelkov in proizvodov na kmetijah;

2.kmetijska predelava: a)       naložbe s področja novogradnje ali obnove objektov, vključno s pripadajočimi napravami in opremo za skladiščenje, dodelavo in predelavo, ki se izvajajo kot dopolnilna dejavnost na kmetiji:

-    za predelavo mleka (toplotna obdelava mleka in proizvodnja mlečnih izdelkov): novogradnja ali obnova predelovalnih objektov in prostorov, hladilna oprema, naprave in oprema za predelavo in pripravo za trg in oprema za prodajo surovega mleka,

-    za predelavo mesa (klanje, razkosanje mesa in proizvodnja mesnih izdelkov): novogradnja ali obnova predelovalnih objektov ter prostorov, novogradnja ali obnova objektov ter prostorov, namenjenih klanju živali, hladilna oprema, naprave in oprema za predelavo in pripravo za trg, nove proizvodne linije za pestrejšo ponudbo izdelkov,

-    za predelavo vrtnin, jagod in jagodičja: novogradnja in obnova predelovalnih objektov in prostorov, hladilna oprema, naprave in oprema za predelavo in pripravo za trg; b)       naložbe v novogradnjo ali obnovo objektov ter prostorov vključno s pripadajočimi napravami in opremo za neposredno prodajo kmetijskih pridelkov in proizvodov na kmetijah. Upravičenec lahko zaprosi za katerikoli namen v okviru tega člena.

Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov so namenjene sektorjem predelave mesa, rib in mleka za sofinanciranje:

-       nove tehnološke opreme, vključno z računalniško opremo in programi,

-       adaptacij proizvodnih objektov. Cilji dodelitve sredstev iz prejšnjega odstavka so:

-       prilagajanje obratov predpisanim zahtevam na veterinarsko‑sanitarnem področju, na področju zaščite živali in na področju varovanja okolja,

-       povečanje konkurenčnosti in tržne prodornosti na domačih in tujih trgih,

-       racionalizacija proizvodnega procesa,

-       zmanjšanje negativnih učinkov proizvodnje na okolje,

-       izboljšanje proizvodnega procesa preko uvajanja notranjih kontrolnih in analiznih sistemov.

Za gospodarsko diverzifikacijo na kmetiji se dodelijo sredstva za naslednje namene:

1.turizem na kmetiji: a)       izgradnja ali obnova prostorov in nakup opreme za opravljanje turistične dejavnosti na kmetijah z nastanitvijo, in sicer za:

-    sobe in apartmaje za goste,

-    spremljajoče prostore za goste,

-    prostore za rekreacijo in prosti čas za potrebe gostov,

-    prostore za potrebe gostov s posebnimi zahtevami (invalidi, otroci); b)       izgradnja ali obnova prostorov in nakup opreme za opravljanje turistične dejavnosti na kmetijah brez nastanitve, in sicer za spremljajoče prostore za goste;

2.domača obrt na kmetiji: a)       izgradnja ali obnova prostorov in nabava opreme za opravljanje domače obrti na kmetijah:

-    ureditev oziroma preureditev delavnice v obstoječih ali novih objektih,

-    nakup opreme, potrebne za opravljanje domače obrti,

-    ureditev in oprema razstavnega in prodajnega prostora ter skladiščnih prostorov.

Za razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju se dodelijo sredstva za naslednje namene:

1.ureditev cestne podeželske infrastrukture:

-  novogradnje in rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti,

-  ureditev in izgradnja tematskih poti za izboljšanje turistične infrastrukture (učne, gozdne, jahalne, kolesarske in pohodniške poti);

2.ureditev vodne infrastrukture na podeželju za preskrbo s pitno vodo:

-  iskanje novih vodnih virov,

-  posodobitev obstoječih vodovodnih sistemov,

-  novogradnja vodovodnih sistemov.

Za ukrep tehnične pomoči se dodelijo sredstva za naslednje namene:

1.podpora ukrepom spremljanja izvajanja programa SAPARD: a)       izdatki za sestanke nadzornega odbora (NO) SAPARD, b)       stroški prevajanja in tolmačenja, ki je opravljeno zaradi zahtev Komisije, c)       izdatki, povezani z obiski in seminarji, ki ne potekajo na pobudo Komisije, d)       izdatki za ocenjevanje izvajanja programa SAPARD;

2.informiranje javnosti;

3.ekspertize in študije v podporo ukrepom.

Upravičenci za dodelitev sredstev iz 4. člena te uredbe so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost v skladu z načeli dobre kmetijske prakse na ozemlju Republike Slovenije ter izpolnjujejo naslednje splošne in specifične pogoje:

1.splošni pogoji za dodelitev sredstev: a)       skupni pogoji za vse upravičence:

-    kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev; nosilec kmetijskega gospodarstva ima status kmeta oziroma je registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti,

-    upravičenec mora imeti izdelan poslovni načrt, s katerim dokaže gospodarsko sposobnost kmetijskega gospodarstva in ekonomsko upravičenost naložbe. Slednje mora prispevati k izboljšanju konkurenčnosti kmetijske pridelave (interna stopnja donosnosti – ISD je več kot 5%),

-    poslovni načrt mora biti izdelan po metodologiji Kmetijske svetovalne službe Slovenije ali v skladu s predpisi o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja, in sicer za obdobje izvajanja naložbe in še za nadaljnjih pet let,

-    kot kriterij izvedljivosti naložbe mora biti v okviru poslovnega načrta finančni tok v kumulativi pozitiven,

-    če je za naložbo potrebno gradbeno dovoljenje ali lokacijska informacija, mora biti vlogi priloženo soglasje pristojne službe o skladnosti naložbe s predpisanimi zahtevami na veterinarsko-sanitarnem področju in potrdilo ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, o skladnosti z okoljevarstvenimi zahtevami,

-    če upravičenec nima urejenih zadostnih skladiščnih zmogljivosti za živalska gnojila ter projekt ne vključuje reševanja tega problema, potem ni upravičen do podpor iz ukrepa naložbe na kmetijska gospodarstva,

-    naložbe v hlevske gradnje se podpirajo le, če upravičenec zagotavlja kmetijsko površino (svojo ali najeto) za porabo gnojevke ali gnoja, maksimalno 2 GVŽ/ha za rejo prašičev in 2,5 GVŽ/ha za rejo govedi in drobnice,

-    naložbe v rejo prašičev dobijo podporo le, če upravičenec lahko zagotavlja vsaj 35% doma pridelane krme,

-    na področju naložb za prirejo mleka in mesa so do podpor upravičena le kmetijska gospodarstva, ki ob predložitvi vloge ne presegajo 250 GVŽ živinorejske proizvodnje,

-    upravičenec mora imeti v uporabi vsaj 3 ha njiv ali vrtov ali za 3 ha primerljivih kmetijskih površin. Za 1 ha primerljivih kmetijskih površin se po tej uredbi šteje 1 ha njiv ali vrtov, 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, 4 ha pašnikov, 0,25 ha plantažnih sadovnjakov, vinogradov oziroma hmeljišč, 0,2 ha zavarovanih prostorov pri pridelavi vrtnin, v drevesnicah in pri trsničarstvu, 8 ha gozdov, 5 ha gozdnih plantaž ali 6 ha močvirnih travnikov oziroma drugih površin; b)       dodatni pogoji, specifični za fizične osebe:

-    nosilec kmetijskega gospodarstva mora biti lastnik ali solastnik oziroma mora imeti kmetijsko gospodarstvo v zakupu,

-    nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je v letu oddaje vloge na javni razpis starejši od 55 let, je upravičen do podpore, če ima izbranega svojega naslednika, ki pisno izrazi namero o prevzemu kmetijskega gospodarstva,

-    nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma naslednik mora biti usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, in sicer mora imeti poklicno kmetijsko oziroma sorodno izobrazbo, katerokoli drugo poklicno izobrazbo in triletne delovne izkušnje na kmetiji oziroma v posamezni kmetijski dejavnosti ali opravljen preizkus znanja iz kmetijske dejavnosti po programu kmetijskih poklicnih oziroma srednjih šol s posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo opravlja, v primeru, da ima nosilec kmetijskega gospodarstva končano le osnovno šolo, pa vsaj 5 let delovnih izkušenj na kmetiji oziroma v posamezni kmetijski dejavnosti; c)       dodatni pogoji, specifični za kmetije:

-    upravičenec se obvezuje, da bo za primarno kmetijsko pridelavo spremljal rezultate gospodarjenja na kmetiji po metodologiji FADN, ki je na vpogled in dostopna na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), vsaj še 5 let po zadnjem izplačilu sredstev,

-    če upravičenec kandidira za sredstva za dopolnilne dejavnosti predelave mleka, mesa ali vrtnin, jagod in jagodičja, mora imeti registrirano dopolnilno dejavnost oziroma mora zagotoviti, da bo najpozneje eno leto po zaključku naložbe registriral dopolnilno dejavnost pri ustreznem upravnem organu, v poslovnem načrtu, ki ga upravičenec predloži, pa mora biti zajeta tudi osnovna kmetijska dejavnost;

2.specifični pogoji po posameznih sektorjih kmetijske pridelave: a)       mleko:

-    po izpeljani naložbi v novogradnjo ali obnovo hlevov je treba doseči naslednje minimalno število stojišč po posameznih kategorijah živali: za krave molznice na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je minimalen obseg reje 20 stojišč za krave molznice oziroma za kombinirano rejo 10 stojišč za krave molznice in 20 stojišč za mlado živino, na ostalih območjih pa je minimalno število stojišč podvojeno; za rejo drobnice za mleko na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost bo gradnja hlevov sofinancirana za hleve z rejo, povezano s pašo z minimalnim obsegom reje 40 stojišč; za rejo mešanih kategorij in vrst živali na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je minimalen obseg reje ekvivalenten 20 GVŽ, na ostalih območjih pa je minimalen obseg reje podvojen,

-    pri naložbi v novogradnjo ali obnovo hlevov mora biti minimalna hlevska površina za živali v skladu s tehnološkimi standardi za posamezne kategorije žival in oblike reje oziroma skladna s predpisi s področja zaščite rejnih živali; b)       meso:

-    po izpeljani naložbi v novogradnjo ali obnovo hlevov je treba doseči naslednje minimalno število stojišč po posameznih kategorijah živali: za goveje pitance in krave dojilje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost 20 stojišč za krave dojilje oziroma 40 stojišč za goveje pitance, na ostalih območjih pa je minimalno število stojišč podvojeno; za rejo drobnice za meso na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost bo gradnja hlevov sofinancirana za hleve z rejo, povezano s pašo z minimalnim obsegom reje 80 stojišč; za prašičerejo na celotnem območju Republike Slovenije je minimalen obseg za rejo plemenskih svinj 40 stojišč, pri kombinirani reji 30 stojišč za plemenske svinje in 150 stojišč za prašiče pitance, pri mesni reji pa 250 stojišč za prašiče pitance; za rejo mešanih kategorij in vrst živali na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je minimalen obseg reje ekvivalenten 20 GVŽ, na ostalih območjih pa je minimalen obseg reje podvojen,

-    pri naložbi v novogradnjo ali obnovo hlevov mora biti minimalna hlevska površina za živali v skladu s tehnološkimi standardi za posamezne kategorije živali in oblike reje oziroma skladna s predpisi s področja zaščite rejnih živali; c)       vrtnarstvo in sadjarstvo – za potrebe tega ukrepa so podpore namenjene dejavnostim, ki so v predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti navedene pod »01.12 Pridelovanje vrtnin, okrasnih rastlin, semen in sadik in 1. 132 Sadjarstvo«, in sicer za pridelovanje vrtnin, pridelovanje sezonskih zelišč in zelenjave, pridelovanje semen in sadik vrtnin, gojenje gob, pridelovanje cvetja, gojenje rož in drugih okrasnih rastlin, pridelovanje jagod in drugega jagodičja.

Upravičenci za dodelitev sredstev iz 5. člena te uredbe so pravne in fizične osebe ali njihove registrirane skupine in združenja, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti iz ene izmed naslednjih skupin:

-       proizvodnja, predelava in konzerviranje mesa in proizvodnja mesnih izdelkov,

-       predelava in konzerviranje rib, proizvodnja ribjih izdelkov,

-       predelava mleka in proizvodnja mlečnih izdelkov. Upravičenci iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

-       ob zaključku investicije morajo biti izpolnjene vse predpisane zahteve na veterinarsko‑sanitarnem področju ter področju varstva okolja in zaščite živali,

-       predložiti morajo investicijski program v skladu s predpisi o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja, iz katerega mora biti razvidno, da je investicija ekonomsko upravičena in da pomembno prispeva k izboljšanju konkurenčnosti (interna stopnja donosnosti mora biti več kot 12%),

-       predložiti morajo dokazila o finančnem stanju upravičenca,

-       predložiti morajo kopije vsaj triletnih pogodb s kmetijskimi gospodarstvi o odkupu,

-       če je za naložbo potrebno gradbeno dovoljenje ali lokacijska informacija, mora biti vlogi priloženo soglasje pristojne službe o skladnosti naložbe s predpisanimi zahtevami na veterinarsko-sanitarnem področju,

-       predložiti morajo potrdilo ministrstva, pristojnega za okolje in prostor oziroma drugega ustreznega organa, o skladnosti investicije z zahtevami, določenimi s predpisi o varstvu okolja,

-       predložiti morajo vso potrebno gradbeno dokumentacijo in pridobljena vsa ustrezna dovoljenja,

-       če glede na obseg investicije v okviru dovoljenj iz prejšnje alinee ni obvezna pridobitev PVO, morajo predložiti strokovno oceno ministrstva, pristojnega za okolje, iz katere je razvidno, ali investicija in na kakšen način povzroča obremenitev okolja (v primeru, da investicija predstavlja obremenitev okolja, mora strokovna ocena vsebovati tudi ukrepe za njeno preprečevanje ali zmanjšanje),

-       zagotoviti morajo, da so gradbeni ukrepi izvedeni v skladu s predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja.

Upravičenci za dodelitev sredstev iz 6. člena te uredbe so kmetijska gospodarstva, ki so fizične osebe in ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

-       biti morajo na območjih, določenih z regionalnimi projekti: “Vinske turistične ceste Slovenije“ ali z drugimi regionalnimi razvojnimi programi podeželja, ki jih odobri ministrstvo;

-       biti morajo vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev, ki jo vodi ministrstvo;

-       z investicijo lahko zagotovijo skupno največ 20 ležišč ali 60 sedežev,

-       pri investicijah v ureditev prostorov za rekreacijo in prosti čas gostov (savna, fitness, bazen in teniško igrišče) morajo imeti zagotovljenih vsaj 10 ležišč;

-       predložiti morajo izdelan poslovni načrt investicije v skladu z metodologijo Kmetijske svetovalne službe, in sicer za čas trajanja investicije ter še za nadaljnji dve leti (v poslovnem načrtu mora biti zajeta tudi osnovna kmetijska dejavnost);

-       predložiti morajo dokazila o finančnem stanju upravičenca;

-       predložiti morajo potrdilo ministrstva, pristojnega za okolje in prostor oziroma drugega pristojnega organa o skladnosti investicije z zahtevami, določenimi s predpisi o varstvu okolja;

-       v primeru turistične dejavnosti morajo imeti registrirano turistično dejavnost na kmetiji oziroma morajo zagotoviti, da bodo najpozneje eno leto po zaključku investicije registrirali dejavnosti pri pristojnem organu in morajo izpolnjevati minimalne pogoje, določene s predpisi o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih na kmetijah;

-       v primeru domače obrti morajo imeti registrirano obrtno dejavnost oziroma morajo zagotoviti, da bodo najpozneje eno leto po zaključku investicije registrirali obrtno dejavnost pri pristojnem organu in morajo izpolnjevati minimalne pogoje, določene s predpisi o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za opravljanje obrtnih in obrti podobnih dejavnosti, ter s predpisi o minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojih poslovnih prostorov, funkcionalnega zemljišča, drugih zunanjih površin, opreme, naprav in delavcev v obrtni obratovalnici;

-       predložiti morajo vso potrebno gradbeno dokumentacijo in pridobljena vsa ustrezna dovoljenja;

-       če glede na obseg investicije v okviru dovoljenj iz prejšnje alinee ni obvezna pridobitev PVO, morajo predložiti strokovno oceno ministrstva, pristojnega za okolje, iz katere je razvidno, ali investicija in na kakšen način povzroča obremenitev okolja (v primeru, da investicija predstavlja obremenitev okolja, mora strokovna ocena vsebovati tudi ukrepe za njeno preprečevanje ali zmanjšanje);

-       zagotoviti morajo, da so gradbeni ukrepi izvedeni v skladu s predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;

-       poslovne knjige in evidence morajo voditi v skladu s predpisi o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah. Nosilec kmetijskega gospodarstva mora biti lastnik ali zakupnik kmetije in se mora za svoj račun ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo.

Upravičenci za dodelitev sredstev iz 7. člena te uredbe so občine, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

-       biti morajo na območjih, določenih z regionalnimi razvojnimi programi podeželja, ki jih odobri ministrstvo,

-       investicija mora biti v skladu s prioriteto v regionalnem razvojnem programu podeželja,

-       predložiti morajo investicijski program, v skladu s predpisi o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja, ki mora vsebovati tudi izračun neto sedanje vrednosti investicije,

-       predložiti morajo potrdilo ministrstva, pristojnega za okolje in prostor oziroma drugega ustreznega organa, o skladnosti investicije z zahtevami, predpisanimi s predpisi o varstvu okolja,

-       predložiti morajo vso potrebno gradbeno dokumentacijo in pridobljena vsa ustrezna dovoljenja,

-       če glede na obseg investicije v okviru dovoljenj iz prejšnje alinee ni obvezna pridobitev PVO, morajo predložiti strokovno oceno ministrstva, pristojnega za okolje, iz katere je razvidno, ali investicija in na kakšen način povzroča obremenitev okolja (v primeru, da investicija predstavlja obremenitev okolja, mora strokovna ocena vsebovati tudi ukrepe za njeno preprečevanje ali zmanjšanje), zagotoviti morajo, da so gradbeni ukrepi izvedeni v skladu s predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja,

-       predložiti morajo soglasje ministrstva, pristojnega za finance, v skladu s predpisi o financiranju občin.

Upravičenec za dodelitev sredstev iz 8. člena te uredbe je ministrstvo. Ministrstvo skladno s predpisi, ki določajo postopke javnega naročanja, izbere izvajalce storitev za namene iz 8. člena te uredbe in z njimi sklene pogodbe.

Sredstva za naložbe na kmetijska gospodarstva se upravičencu dodelijo za sofinanciranje stroškov investicije, na podlagi plačanih računov ali potrjenih in plačanih gradbenih situacij. Višina dodeljenih sredstev za naložbe na kmetijska gospodarstva znaša 50% priznane investicijske vrednosti na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in 40% na ostalih območjih. Najvišja priznana investicijska vrednost na upravičenca znaša 150,000.000 SIT. Sredstva za naložbe na kmetijska gospodarstva se dodelijo samo, če najnižji znesek dodeljenih sredstev za investicijo ni nižji od 3,000.000 SIT. Upravičenec lahko v programskem obdobju (2000‑2006) za naložbe v kmetijsko gospodarstvo pridobi največ 75,000.000 SIT sredstev. Sredstva za naložbe na kmetijska gospodarstva se ne dodelijo za:

-       investicije, katerih rezultat je povečanje proizvodnje brez zagotovljenih prodajnih možnosti,

-       investicije na kmetijskih gospodarstvih, ki jih sestavljajo izključno gozdovi,

-       investicije upravičencev, zoper katere je začet postopek prisilne poravnave ali stečajni postopek,

-       investicije upravičencev, ki nimajo naslova oziroma sedeža v Republiki Sloveniji.

Sredstva za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov se upravičencu dodelijo za sofinanciranje stroškov investicije v višini 50% priznane investicijske vrednosti na podlagi plačanih računov ali potrjenih in plačanih gradbenih situacij. Najvišja priznana investicijska vrednost znaša 800,000.000 SIT oziroma najvišja višina dodeljenih sredstev za investicijo znaša 400,000.000 SIT. Sredstva se dodelijo samo, če znesek dodeljenih javnih sredstev za investicijo ni nižji od 5,000.000 SIT. Sredstva za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov se ne dodelijo za:

-       investicije, katerih rezultat je povečanje proizvodnje brez zagotovljenih prodajnih možnosti,

-       investicije v novogradnje,

-       investicije na ravni trgovine,

-       investicije upravičencev, zoper katere je začet postopek prisilne poravnave ali stečajni postopek,

-       investicije upravičencev, ki nimajo naslova oziroma sedeža v Republiki Sloveniji.

Sredstva za gospodarsko diverzifikacijo na kmetiji se upravičencu dodelijo za sofinanciranje stroškov investicije v višini 50% priznane investicijske vrednosti na podlagi plačanih računov ali potrjenih in plačanih gradbenih situacij. Pri investiciji v turistično kmetijo znaša najvišja priznana investicijska vrednost 73,300.000 SIT oziroma znaša najvišja višina dodeljenih sredstev za investicijo 36,650.000 SIT. Pri investiciji v domačo obrt znaša najvišja priznana investicijska vrednost 21,000.000 SIT oziroma znaša najvišja višina dodeljenih sredstev za investicijo 10,500.000 SIT. Sredstva za gospodarsko diverzifikacijo na kmetiji se dodelijo samo, če znesek dodeljenih sredstev za investicijo ni nižji od 2,000.000 SIT. Upravičenec lahko v programskem obdobju (2000‑2006) za gospodarsko diverzifikacijo na kmetiji pridobi največ 47,250.000 SIT sredstev. Sredstva za gospodarsko diverzifikacijo na kmetiji se ne dodelijo za:

-       investicije v prostore za zasebno rabo kmetov,

-       investicije v gostinsko dejavnost na kmetijah, ki presegajo obseg za dopolnilno dejavnost na kmetiji iz 11. člena te uredbe.

Sredstva za razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju se upravičencu dodelijo za sofinanciranje stroškov investicije v višini 75% priznane investicijske vrednosti na podlagi plačanih računov ali potrjenih in plačanih gradbenih situacij. Pri investicijah v vodno oskrbo, kjer neto sedanja vrednost investicije dosega 25% ali več celotnih stroškov investicije, višina dodeljenih sredstev znaša 50% priznane investicijske vrednosti. Pri investiciji v cestno infrastrukturo znaša najvišja priznana investicijska vrednost 47,400.000 SIT oziroma najvišja višina dodeljenih sredstev za investicijo znaša 35,550.000 SIT. Pri investiciji v tematske poti znaša najvišja priznana investicijska vrednost 7,350.000 SIT oziroma najvišja višina dodeljenih sredstev za investicijo znaša 5,512.500 SIT. Pri investiciji v vodno infrastrukturo znaša najvišja priznana investicijska vrednost 93,000.000 SIT oziroma najvišja višina dodeljenih sredstev za investicijo znaša 69,750.000 SIT. Sredstva za razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju se dodelijo samo, če znesek dodeljenih sredstev ni nižji od 1,500.000 SIT. Upravičenec lahko v programskem obdobju (2000‑2006) za razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju pridobi največ 110,000.000 SIT sredstev. Sredstva za razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju se upravičencem ne dodelijo za:

-       investicije v cestno infrastrukturo, ki po predpisih o javnih cestah ne spadajo med občinske ceste,

-       izgradnjo vodovodne infrastrukture za oskrbo mest s pitno vodo iz območij regionalnih razvojnih projektov podeželja,

-       izgradnjo izključno pomožnih objektov pri cestni infrastrukturi.

Sredstva za tehnično pomoč se izvajalcu storitev dodelijo v višini 100% opravičljivih stroškov.

Upravičencu se, poleg primerov iz 14., 15., 16. in 17. člena te uredbe, sredstva ne dodelijo za:

-       nakup ali zakup zemljišč in obstoječih zgradb, ne glede na to, ali se po zakupu lastništvo prenese na zakupnika,

-       nakup rabljene opreme in kmetijske mehanizacije,

-       plačilo v naravi,

-       plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,

-       stroške poslovanja, vključno s stroški vzdrževanja in najema,

-       bančne stroške, stroške garancij in podobne stroške,

-       stroške konverzije, stroške in tečajne izgube v zvezi z evro računom SAPARD,

-       stroške javne uprave (splošni upravni stroški, najemnine in plače zaposlenih v dejavnostih upravljanja, izvajanja, spremljanja in nadzora),

-       stroške za plačilo storitev arhitektov, inženirjev in svetovalcev, študij izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, nakup patentov in licenc za pripravo oziroma izvajanje projekta, ki so neposredno povezani z ukrepom, ki presegajo 12% vseh upravičenih stroškov projekta,

-       izdatke pri projektih, ki so nastali zaradi pristojbin za uporabo in kotizacij pred dokončanjem projekta, pa ti zneski niso bili odšteti od upravičenih stroškov,

-       za naložbe izven območja Republike Slovenije,

-       stroške promocije za ukrepe iz 4., 5., 6. in 7. člena te uredbe.

Upravičenci lahko pridobijo sredstva za isto investicijo samo iz enega ukrepa. Sredstev se ne dodeli upravičencu, ki je za isti namen, kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev programa SAPARD, že prejel javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva Evropske skupnosti.

Upravičenec mora zagotoviti razliko sredstev med dodeljenimi sredstvi in dejansko vrednostjo investicije. Pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev se upoštevajo priznani stroški investicije. Seznam opravičljivih stroškov se objavi v javnem razpisu kot priloga. Upravičenec ne sme pričeti z izvedbo investicije oziroma ne sme pričeti z deli pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev.

Upravičenec je upravičen do dodelitve sredstev iz programa SAPARD, če zagotovi, da se investicija ne bo bistveno spreminjala še naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev, razen v primeru višje sile. Bistvene spremembe investicije so investicije, ki:

-       vplivajo na naravo investicije ali pogoje izvajanja ali dajejo gospodarski družbi ali javni instituciji neupravičeno prednost in

-       so posledica spremembe v naravi lastništva infrastrukturnega objekta ali prenehanja ali spremembe kraja sofinanciranja proizvodne dejavnosti. Za višjo silo se šteje, če nastanejo in dokler trajajo okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti in katerih posledic ni mogoče odvrniti (potres, udar strele, samovžig, plaz in poplava). O bistvenih spremembah iz tega člena mora upravičenec nemudoma obvestiti Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija).

Če se v skladu s predpisi o javnih naročilih upravičenec ne šteje za naročnika, mora upravičenec za stroške vseh storitev, dobav in del pridobiti najmanj tri ponudbe. Izvirniki ponudb morajo biti vključeni v poročilo o izdatkih in morajo biti na voljo za revizijo in pregled na kraju samem. Če se upravičenec v skladu s predpisi o javnih naročilih šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek iz prejšnjega odstavka izveden v skladu s tem predpisom.

Blago, storitve, gradbena dela ter oprema in material, ki postanejo sestavni del investicije, morajo biti po poreklu v celoti iz držav članic Evropske unije ali iz držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji. O poreklu blaga, storitev, gradbenih del, opreme in materiala morata imeti upravičenec ali izvajalec ustrezno dokazilo.

Če je upravičenec pridobil sredstva po tej uredbi na podlagi neresničnih podatkov oziroma je sredstva porabil v nasprotju z določili odločbe o dodelitvi sredstev in pogodbe iz 32. člena te uredbe, mora upravičenec ta sredstva vrniti v roku 8 dni od dneva zahtevka za vračilo, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev. Upravičenec iz prejšnjega odstavka za dobo dveh let oziroma pri naložbah v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov za dobo treh let od dneva vročitve zahtevka za vračilo sredstev ne more pridobiti novih sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike.

Upravičenec ne sme odtujiti investicije, razen investicij v infrastrukturo na podeželju, pred potekom petih let po zaključku investicije in investicije ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Upravičenec mora za investicijo voditi predpisano dokumentacijo, določeno z javnim razpisom za posamezen ukrep in to dokumentacijo hraniti še pet let po prejemu potrdila agencije o zaključku investicije.

Sredstva po tej uredbi se upravičencem dodelijo na podlagi javnega razpisa, ki ga v Uradnem listu Republike Slovenije objavi agencija. V objavljenem javnem razpisu se določijo podrobnejši pogoji in postopki za dodelitev sredstev upravičencem.

Za upravičence uveljavljajo sredstva nosilci kmetijskih gospodarstev. V primeru, da so upravičenci kmetije, morajo nosilci kmetijskih gospodarstev vlogi iz drugega odstavka tega člena priložiti pooblastilo morebitnih solastnikov kmetijskega gospodarstva. V primeru, da upravičenci niso kmetijska gospodarstva, pa sredstva uveljavljajo zastopniki upravičencev. Sredstva se uveljavljajo z vlogo, ki jo vlagatelji pošljejo na agencijo, in sicer priporočeno po pošti. V javnem razpisu se določi obrazec vloge, ki mora biti v skladu z ukrepom, ki je predmet javnega razpisa. Na ovojnici vloge mora vlagatelj označiti čas oddaje vloge po pošti, ki mora biti enak označbi časa, ki je naveden na potrdilu pošte o priporočeni pošiljki. Agencija mora poslati vlagatelju potrdilo o prejemu vloge. Vloge na javni razpis se obravnavajo po vrstnem redu oddaje vlog po pošti oziroma po vrstnem redu popolnosti vlog do porabe sredstev za posamezen ukrep. Če imata dve ali več vlog na ovojnici enako označbo časa oddaje po pošti, mora agencija zahtevati od vlagateljev potrdilo o oddaji vloge po pošti. Če se tudi na ta način ne da ugotoviti vrstnega reda vlaganja vlog po pošti, se v prisotnosti vlagateljev izvede žrebanje za prvo vlogo, potem pa po vrstnem redu za druge vloge.

Pravočasnost in popolnost vloge se ugotovi v skladu s pravili javnega razpisa. Nepopolna vloga se mora dopolniti v roku 15 dni od dneva vročitve zahteve za dopolnitev. Na ovojnici zahtevane dopolnitve mora biti označen čas oddaje vloge po pošti, ki mora biti enak označbi časa, ki je naveden na potrdilu pošte o priporočeni pošiljki. Nepravočasne vloge, vloge, ki jih je vložil neupravičen vlagatelj, in vloge, ki niso popolne v skladu z zahtevami javnega razpisa, se s sklepom zavržejo. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na ministrstvo v roku 15 dni od dneva vročitve sklepa vlagatelju. Če vsebina vloge zahteva posebno strokovno znanje, lahko o vlogi poda mnenje tudi zunanji strokovnjak z ustreznim strokovnim znanjem.

Pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev se mora preveriti verodostojnost vloge. Med izvedbo investicije, v primeru vmesnih izplačil sredstev ter v primeru, da upravičenec nepravočasno izvaja obveznosti, določene v pogodbi iz 32. člena te uredbe, se še pred izplačilom na zahtevo agencije opravi inšpekcijski pregled na kraju samem. Zahtevi za inšpekcijski pregled na kraju samem se priloži dokumentacijo upravičenca, pri katerem se opravlja pregled. Ob koncu izvedbe investicije se na zahtevo agencije opravi inšpekcijski pregled na kraju samem. Zahtevi za inšpekcijski pregled na kraju samem se priloži vso dokumentacijo, ki jo je upravičenec posredoval agenciji v času od zadnjega pregleda do konca izvedbe investicije. Zahtevo za inšpekcijski pregled investicije na kraju samem lahko agencija poda še pet let po zaključku investicije. Pregled se opravi na vzorcu 5–10% vseh izplačanih vlog, izbranih na podlagi analize tveganja. Inšpekcijski pregled investicije na kraju samem se mora opraviti na podlagi prijave o morebitnih nepravilnostih pri vlagatelju ali pri upravičencu. Vloge za dodelitev sredstev mora agencija hraniti še pet let od dneva, ko je bilo izvršeno končno izplačilo sredstev upravičencu.

Sredstva za investicije se upravičencu dodelijo v skladu z odločbo o dodelitvi in višini sredstev, ki jo izda direktor agencije. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe dovoljena pritožba na ministrstvo. Pritožba se pošlje na agencijo in sicer priporočeno po pošti.

O medsebojnih pravicah in obveznostih agencija in upravičenec skleneta pogodbo, ki določa zlasti:

-       pravice in obveznosti glede porabe dodeljenih sredstev in

-       pravice in obveznosti glede hranjenja in dostopa do dokumentacije.

Ministrstvo spremlja, ocenjuje in nadzira izvajanje ukrepov kmetijske strukturne politike in pri tem opravlja zlasti naslednje naloge:

-       vzpostavi sistema zbiranja finančnih in statističnih podatkov o napredovanju programa SAPARD in pošilja podatke nadzornemu odboru SAPARD in Komisiji Evropskih skupnosti,

-       pripravlja predloge sprememb in dopolnitev programa SAPARD (po opravljenem posvetovanju z agencijo in pridobljenem soglasju nadzornega odbora SAPARD),

-       pripravlja letna poročila o izvajanju programa SAPARD,

-       ocenjuje izvajanje programa SAPARD,

-       obvešča javnost o programu SAPARD in o vlogi Komisije Evropskih skupnosti pri izvajanju programa SAPARD.

Za spremljanje in nadzor nad izvajanjem programa SAPARD Vlada Republike Slovenije ustanovi nadzorni odbor SAPARD. V nadzorni odbor SAPARD imenuje Vlada Republike Slovenije predstavnike:

-       ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in prehrano, ministrstva, pristojnega za finance, ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, ministrstva, pristojnega za okolje in prostor ter Službe Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve,

-       Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije,

-       Agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj,

-       Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Pri delu nadzornega odbora SAPARD sodelujejo kot svetovalci tudi predstavniki Komisije Evropskih skupnosti.

Nadzorni odbor SAPARD:

-       proučuje in spremlja učinkovitost in kvaliteto izvajanja programa SAPARD,

-       daje soglasje na vsebino programa SAPARD ali pripombe glede prilagoditev programa SAPARD, vključno z materialnimi in finančnimi indikatorji za spremljanje pomoči,

-       odobri vsako spremembo programa SAPARD,

-       odobri izbirne kriterije za vsak posamezni ukrep v roku šestih mesecev po dodelitvi sredstev državi,

-       odobri letno poročilo o izvajanju programa SAPARD in zaključno poročilo, ki se pošljeta Komisiji Evropskih skupnosti,

-       odobri vsak pregled vsebinske spremembe sklepa Komisije Evropskih skupnosti o dodelitvi sredstev Evropske skupnosti,

-       predlaga agenciji ustrezne spremembe, ki naj zagotovijo doseganje postavljenih ciljev. Nadzorni odbor SAPARD lahko preko ministrstva predlaga Komisiji Evropskih skupnosti spremembe ali popravke programa SAPARD, z namenom učinkovitejšega doseganja ciljev. Nadzorni odbor SAPARD sprejme poslovnik o načinu dela. Nadzorni odbor SAPARD lahko zahteva od agencije dokumentacijo in podatke, ki se nanašajo na postopke v zvezi z dodelitvijo sredstev po tej uredbi. Administrativna in strokovna dela za nadzorni odbor SAPARD opravlja ministrstvo. Uredba o ukrepih kmetijske strukturne politike programa razvoja podeželja 2000–2006 (SAPARD) (Uradni list RS, št. 107/01) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Do 10. maja 2002 se za namene iz 6. člena te uredbe vsa kmetijska gospodarstva štejejo za kmetije, če izpolnjujejo druge pogoje za dodelitev sredstev za gospodarsko diverzifikacijo na kmetiji.

Z uveljavitvijo te uredbe odbor za spremljanje in nadzor izvajanja ukrepov kmetijske strukturne politike iz 24. člena uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike programa razvoja podeželja 2000‑2006 (SAPARD; Uradni list RS, št. 114/00) nadaljuje z delom kot nadzorni odbor SAPARD iz 34. člena te uredbe

Z uveljavitvijo te uredbe preneha veljati uredba o ukrepih kmetijske strukturne politike programa razvoja podeželja 2000‑2006 (SAPARD; Uradni list RS, št. 114/00).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike programa razvoja podeželja 2000–2006 (SAPARD) (Uradni list RS, št. 74/02) vsebuje naslednjo končno določbo: »6. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike programa razvoja podeželja 2000–2006 (SAPARD) (Uradni list RS, št. 68/03) vsebuje naslednjo končno določbo: »13. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.