Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merila za merjenje izpušnih plinov motornih vozil na kompresijski vžig

Ta pravilnik določa meroslovne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati merila za merjenje izpušnih plinov motornih vozil na kompresijski vžig (v nadaljnjem besedilu: merila), način označevanja, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev ter roke rednih overitev. Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-23.

Ta pravilnik se nanaša na merila, ki so namenjena kontroli motornih vozil na kompresijski vžig in ki so izdelana kot merila za meritev motnosti.

Merilna veličina pri merilih za meritev motnosti je sprememba jakosti svetlobnega toka pri prehodu svetlobe skozi izpušne pline zaradi saj, dispergiranih v izpušnih plinih. Spremembo jakosti svetlobnega toka določata koeficient motnosti (m -1) in alternativno stopnja motnosti (%). Stopnja motnosti (%) je določena kot 100 (1 – t), pri čemer je prepustnost. Ta definicija velja za dolžino poti svetlobe 430 mm. Koeficient motnosti (m -1) je določen kot (1/d) ln (1/ t), kjer je d debelina plasti izpušnih plinov.

Območje kazanja mora biti za:

-     koeficient motnosti: od 0 do 9,99 m -1,

-     stopnjo motnosti: od 0 do 99,9%. Merilno območje mora ležati znotraj območja kazanja in mora biti za:

-     koeficient motnosti: od 0 do 5,50 m -1,

-     stopnjo motnosti: 0 do 99,9%.

Najmanjša vrednost razdelka kazalne naprave je lahko največ:

-     0,02 m -1 za koeficient motnosti,

-     0,1% za stopnjo motnosti.

Naznačeni obratovalni pogoji so: a)  temperatura okolice: od 5 °C do 40 °C, b)  relativna vlažnost zraka: do 90%, c)  spremembe omrežne napetosti: od –15% do +10% omrežne napetosti, d)  spremembe omrežne frekvence: ±2% omrežne frekvence.

Največji dopustni pogrešek je:

-     za koeficient motnosti: ±0,3 m -1,

-     za stopnjo motnosti: ±5% (absolutni pogrešek).

Napisi in oznake na merilu morajo biti v slovenskem jeziku. Merilo mora imeti na številčnici kazalne naprave ali na posebni napisni ploščici čitljivo in neizbrisno zapisane naslednje podatke: a)  blagovno znamko oziroma ime proizvajalca, b)  serijsko številko in leto izdelave, c)  oznako tipa merila, ki jo določi proizvajalec, d)  uradno oznako tipa merila.

Vsakemu merilu mora biti priloženo navodilo za uporabo, ki vsebuje opis merila in delovanja merila ter navodila za uporabo in vzdrževanje.

Za merila je obvezna odobritev tipa merila, ki ji sledi bodisi prva overitev merila bodisi izjava o skladnosti s tipom merila.

V postopku odobritve tipa merila se s pregledom tehnične dokumentacije in preskusom tipa merila preveri, ali merilo izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika.

Pri prvi overitvi se:

-     ugotovi skladnost merila z odobrenim tipom in

-     opravijo meroslovni pregled in preskusi, s katerimi se ugotavlja, ali merilo izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika.

Za merila so obvezne overitve. Redna in izredna overitev merila se opravita pri danih pogojih delovanja, praviloma v prostoru, kjer je merilo v uporabi. Redna in izredna overitev merila vključujeta meroslovni pregled in preskuse, s katerimi se ugotavlja, ali merilo izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika.

Rok za redne overitve merila je 1 leto.

Merila, ki so na dan uveljavitve tega pravilnika v uporabi, se lahko uporabljajo še naprej pod pogojem, da se njihova skladnost v skladu s V. poglavjem tega pravilnika ugotovi najpozneje do 30. aprila 2002.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 009-22/01 Ljubljana, dne 3. decembra 2001. Ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok l. r.