Pravilnik o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti

Ta pravilnik določa načine ugotavljanja skladnosti in označitve z oznakami skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: merila), ki se dajejo v promet in prvo uporabo v Republiki Sloveniji in vsebino znaka EEC odobritve tipa meril v skladu z Direktivo Sveta 71/316/EGS z dne 26. julija 1971 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na skupne določbe za merilne instrumente in metode meroslovne kontrole (UL L št. 202 z dne 6. 9. 1971, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2007/13/ES z dne 7. marca 2007 o spremembi Priloge II k Direktivi Sveta 71/316/EGS o približevanju zakonodaj držav članic, ki se nanašajo na skupne določbe za merilne instrumente in metode meroslovne kontrole (UL L št. 73 z wdne 13. 3. 2007, str. 10). Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1). Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za proizvode, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa, kot je določena v zakonodaji Republike Slovenije, zakonito proizvajajo oziroma tržijo v drugih državah članicah Evropske unije in Turčiji ali proizvajajo v državah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so hkrati podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru. Ta pravilnik se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2019/515 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 764/2008 (UL L št. 91 z dne 29. 3. 2019, str. 1).

Načini ugotavljanja skladnosti po tem pravilniku in z njimi povezani postopki ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste meril so:

-       odobritev tipa merila,

-       prva overitev merila,

-       neposredna overitev posamičnega merila,

-       izjava o skladnosti s tipom merila,

-       EEC‑odobritev tipa merila,

-       EEC‑prva overitev merila in

-       obvezna predhodna odobritev.

Ta pravilnik se nanaša na merila, njihove sestavne dele, dodatne naprave in merilno opremo.

Certifikati in odločbe, ki so izdani na podlagi tega pravilnika in na podlagi katerih se lahko merila dajejo v promet in prvo uporabo, se skupaj s prilogami objavijo v spletni aplikaciji Urada Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad).

Urad lahko v postopkih, ki jih vodi po tem pravilniku, zahteva od vložnika, da zagotovi vso potrebno opremo za izvedbo preskusa merila.

Kadar ta pravilnik tako določa, opravljata dejanja v postopkih iz tega pravilnika proizvajalec merila (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec) ali predstavnik proizvajalca, ki morata imeti sedež v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici Evropske unije. Če proizvajalec nima sedeža v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici Evropske unije, mora imeti predstavnika s sedežem v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici Evropske unije.

Postopek odobritve tipa merila (v nadaljnjem besedilu: odobritev tipa) je zaporedje dejanj, izvedenih pred preskusom merila, med njim in po njem, kadar je merilo primerek predvidene proizvodnje (v nadaljnjem besedilu: tip merila), na podlagi katerih urad odloči o skladnosti tipa merila s predpisi. Odobritev tipa se šteje za popolno tudi, če so v njej navedeni različni pogoji, ki omejujejo uporabo merila, pri čemer se omejitve nanašajo na področja uporabe ter na število meril, za katera je odobritev tipa dana. (črtan)

Zahtevo za odobritev tipa lahko vloži proizvajalec ali predstavnik proizvajalca in mora vsebovati naslednje podatke:

-       firmo in sedež proizvajalca,

-       tip merila,

-       vrsto merila in namen uporabe,

-       popis meril, naprav in drugih bistvenih sestavnih delov, ki tvorijo tip merila, za katerega se zahteva odobritev tipa,

-       meroslovni predpis, na podlagi katerega se zahteva odobritev tipa. Sestavni del zahteve za odobritev tipa je tehnična dokumentacija, ki mora vsebovati: a)  splošni opis merila, b)  zasnovo konstrukcije ter proizvodne skice in načrte sestavnih delov, podsestavov, vezij in podobno, c)  če je to potrebno, opis elektronskih naprav z risbami, diagrami, diagrami poteka logičnih podatkov in informacij o programski opremi, ki pojasnjujejo njihove lastnosti in delovanje, d)  natančnejše opise in razlage, če so ti potrebni za razumevanje dokumentov iz prejšnje točke, vključno z opisom delovanja tipa merila, e)  opis načina izvedbe in zaščite nastavitve parametrov s predlogom za mesto in način žigosanja, f)   navodila za uporabo, g)  opis rešitev, ki so bile sprejete, da bi bile izpolnjene predpisane meroslovne zahteve, in navedbo upoštevanih standardov, h)  če je to potrebno, rezultate projektnih izračunov, pregledov in podobno, i)    poročila o preskusih, če obstajajo, j)    certifikate o odobritvi tipa in rezultate ustreznih preskusov na tipu merila, ki vsebuje dele, ki so istovetni tistim v načrtu, če ti obstajajo. Zahtevo iz prvega odstavka tega člena in dokumentacijo navedeno v točkah a in f prejšnjega odstavka se predloži v slovenskem jeziku, ostala dokumentacija iz prejšnjega odstavka pa je lahko v enem od uradnih jezikov Evropske unije, ki ga sprejme urad. Predstavnik proizvajalca mora zahtevi priložiti tudi pisno pooblastilo proizvajalca za zastopanje proizvajalca za dajanje meril na trg v Republiki Sloveniji.

Ne glede na prejšnji člen vložnik na zahtevo urada predloži tudi druge podatke oziroma dokumentacijo o merilu, če so bistveni za ugotavljanje skladnosti tipa merila s predpisi.

Vložnik mora predložiti v postopek odobritve tipa najmanj eno različico merila, ki jo določi urad. Na zahtevo urada je vložnik dolžan predložiti tudi več meril.

Urad po pregledu zahteve za odobritev tipa in ugotovitvi, da je zahteva popolna, če je potrebno, določi izvajalca ter kraj in obseg preskusa tipa merila. Izvajalec preskusa tipa merila na podlagi svojih ugotovitev izdela poročilo o preskusu tipa merila. Preskus tipa merila obsega preverjanje in ovrednotenje (v nadaljnjem besedilu: ovrednotenje), ali je tip merila izdelan skladno s predloženo tehnično in drugo dokumentacijo, ter preglede in/ali preskuse, s katerimi se preveri, ali rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec, ustrezajo predpisanim meroslovnim zahtevam. Po izvedenem preskusu tipa merila urad pregleda poročilo o preskusu tipa merila in odloči o odobritvi oziroma zavrnitvi odobritve tipa.

Poročilo o preskusu iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika mora vsebovati:

-       poročilo o skladnosti meril s tehnično dokumentacijo,

-       poročilo o rezultatih preskusa,

-       poročilo o tehničnih ugotovitvah izvajalca preskusa,

-       priporočila v zvezi z odobritvijo tipa. Poročilo o preskusu dobi vložnik zahteve za odobritev tipa samo na posebno pisno zahtevo. (črtan)

Če tip merila izpolnjuje zahteve, določene z meroslovnimi predpisi za posamezno vrsto meril, urad izda certifikat o odobritvi tipa merila s prilogo. Certifikat o odobritvi tipa merila s prilogo mora vsebovati naslednje podatke:

-       firmo in sedež proizvajalca, oznako tipa merila, uradno oznako tipa merila, datum izdaje odobritve in veljavnosti odobritve, meroslovne predpise, s katerimi je odobreni tip merila skladen,

-       meroslovne lastnosti tipa merila,

-       ukrepe, potrebne za zagotovitev neoporečnosti merila (namestitev zaščitnih oznak, prepoznavanje programske opreme itd.),

-       informacije o drugih elementih, potrebnih za prepoznavanje merila in za kontrolo skladnosti njihove zunanjosti s tipom,

-       če je to primerno, vsako informacijo, potrebno za preverjanje lastnosti izdelanega merila. V certifikatu o odobritvi tipa merila so lahko navedeni različni pogoji, ki omejujejo uporabo merila, pri čemer se omejitve nanašajo na področja uporabe ter na število meril, za katera je dana odobritev tipa. Urad lahko izda certifikat o začasni odobritvi tipa merila, če ugotovi, da je za ugotovitev skladnosti nekaterih lastnosti merila potrebnega več časa, v katerem se da vzorec merila v uporabo in sočasno nadaljuje z ovrednotenjem in proučevanjem. (črtan) Certifikat iz prejšnjega odstavka se izda za dobo največ enega leta in se lahko izjemoma podaljša še za eno leto. (črtan)

Vložnik zahteve za odobritev tipa je dolžan hraniti certifikat o odobritvi tipa merila s prilogo in tehnično dokumentacijo o tipu merila, ki jo je potrdil urad, še 10 let po izdelavi zadnjega primerka zadevnega tipa merila. Urad lahko zahteva, da se primerek odobrenega tipa merila hrani pri vložniku oziroma proizvajalcu še do 5 let po pridobitvi odobritve tipa.

Certifikat o odobritvi tipa merila se izda za dobo 10 let. Na zahtevo proizvajalca ali predstavnika proizvajalca se lahko na podlagi obstoječe in morebitne dodatno zahtevane dokumentacije veljavnost certifikata obnovi za zaporedna obdobja po 10 let. Certifikat o odobritvi tipa merila se obnovi oziroma podaljša z dodatkom k certifikatu.

Uradna oznaka tipa merila, ki se uporablja za identifikacijo odobrenega tipa merila, je sestavljena iz:

-       dvočrkovne oznake SI,

-       dveh zadnjih številk koledarskega leta izdaje certifikata o odobritvi tipa merila,

-       dvoštevilčne oznake skupine meril,

-       tekoče zaporedne številke certifikata o odobritvi tipa merila v danem letu.

Če urad ugotovi, da tip merila ne izpolnjuje zahtev, določenih z meroslovnimi predpisi za posamezno vrsto meril, zavrne odobritev tipa. Odločba o zavrnitvi odobritve tipa merila mora vsebovati naslednje podatke: popis meril in bistvenih sestavnih delov; navedbo meroslovnih predpisov in pomembnejše vložnikove dokumentacije, na podlagi katerih je bil izveden preskus tipa merila; navedbo značilnosti in vrednosti parametrov, ki so bile spoznane za hibne, in ustrezne sprejemljive vrednosti ter druge neizpolnjene pogoje. Zoper odločbo o zavrnitvi odobritve tipa merila je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za meroslovje. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

Če proizvajalec na odobrenem tipu merila uvede take spremembe, iz katerih ne izhaja nov tip merila, je proizvajalec ali predstavnik proizvajalca dolžan vložiti zahtevo za dodatek k certifikatu o odobritvi tipa merila. Zahteva za dodatek k certifikatu o odobritvi tipa merila mora vsebovati veljavno uradno oznako tipa merila z navedbo vseh dosedanjih sprememb oziroma dopolnitev na odobrenem tipu merila ter vzrok za zahtevane spremembe. Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti dokumentacijo o spremembah in dopolnitvah tipa merila in primerek spremenjenega merila, ki ga določi urad.

Proizvajalec ali predstavnik proizvajalca lahko vloži zahtevo za dodatek k certifikatu o odobritvi tipa merila tudi v primeru, da zahtevane spremembe v zvezi z odobrenim tipom merila niso nastale zaradi sprememb na odobrenem tipu merila.

Prva overitev merila (v nadaljnjem besedilu: prva overitev) pomeni pregled novega ali obnovljenega merila in potrditev njegove skladnosti z odobrenim tipom in/ali predpisanimi meroslovnimi zahtevami za zadevno vrsto merila. Skladnost merila se potrdi z označitvijo merila z oznako prve overitve in/ali izdajo potrdila o skladnosti s predpisi. Prva overitev se lahko v primerih, navedenih v predpisih za posamezne vrste meril, in v skladu s sprejetimi preskusnimi postopki izvede po metodi, ki ni metoda preverjanja posameznega merila. Prve overitve izvede urad ali oseba, ki jo za izvajanje overitev imenuje urad (v nadaljnjem besedilu: organ za ugotavljanje skladnosti). Veljavnost oznake prve overitve preneha zadnji dan koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem so bila merila označena z oznako prve overitve in/ali je bilo izdano potrdilo o skladnosti s predpisi, razen če je s posebnim predpisom določeno drugače. Rok veljavnosti prve overitve za posamezno vrsto merila je enak roku veljavnosti redne overitve za to vrsto merila.

Zahtevo za prvo overitev mora podati proizvajalec ali predstavnik proizvajalca. Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:

-       podatke o vložniku zahteve,

-       ime firme in sedež (ime in naslov) proizvajalca,

-       pisno pooblastilo proizvajalca za zastopanje proizvajalca za dajanje meril na trg v Republiki Sloveniji, če je vložnik zahteve predstavnik proizvajalca,

-       podatke o merilu (vrsta merila, tip merila, uradna oznaka, če ta obstaja, serijska številka),

-       dokumentacijo o merilu iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika, razen točk g) in j), v slovenskem jeziku, če odobritev tipa ni predpisana,

-       navedbo predvidenega kraja uporabe merila, če je to pomembno za veljavnost overitve.

Postopek prve overitve zajema:

1.pregled zahteve za prvo overitev,

2.identifikacijo merila, da se ugotovi, ali: a)    merilo spada v vrsto meril, za katero ni predpisana odobritev tipa merila. Če za merilo ni predpisana odobritev tipa, se ugotovi, ali merilo izpolnjuje predpisane meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve za posamezno vrsto meril, b)    je merilo pridobilo odobritev tipa in ali je merilo skladno z odobrenim tipom in predpisanimi meroslovnimi zahtevami za posamezno vrsto meril, ki so bile v veljavi na dan izdaje certifikata o odobritvi tipa merila,

3.preskus merila skladno s predpisanimi meroslovnimi zahtevami za posamezno vrsto merila, ki se nanaša zlasti na a)    meroslovne lastnosti, b)    največje dopustne pogreške, c)    konstrukcijo, ali ta zagotavlja, da se merilne lastnosti pod normalnimi pogoji uporabe ne bodo dosti poslabšale, d)    prisotnost predpisanih napisov in ploščic z žigom oziroma možnosti za označitev z oznakami prve overitve,

4.namestitev oznak prve overitve in/ali izdajo potrdila o skladnosti s predpisi, če je ugotovljena skladnost z zahtevami za prvo overitev. O postopku prve overitve merila se izda poročilo o overitvi, ki vsebuje:

-       podatke o izdajatelju poročila o prvi overitvi,

-       besedilo »MIRS ID XXX«, kjer »XXX« predstavlja trimestno identifikacijsko številko, ki je določena v odločbi o imenovanju, če poročilo o overitvi izda oseba, ki jo za izvajanje overitev imenuje urad,

-       sklicevanje na akreditacijo izdajatelja, če je akreditiran,

-       podatek o vrsti overitve (prva),

-       podatke, ki so zahtevani za identifikacijo merila,

-       meroslovne podatke o merilu, ki so pomembni pri overitvi,

-       podatke o pogojih, pri katerih je bil preskus merila opravljen,

-       rezultate pregleda in preskusa,

-       ugotovljene pogreške merila in pripadajoče največje dopustne pogreške,

-       ugotovitve o skladnosti merila s predpisom,

-       datum pregleda merila,

-       enolično identifikacijo poročila in datum izdaje in

-       podpis ali drugo označbo odobritve pooblaščenega osebja. Če se prva overitev merila zavrne, se v poročilu navedejo razlogi za zavrnitev. Kopijo poročila prejme vložnik zahteve.

Vrste in oblike oznak, s katerimi se označijo merila pri prvi overitvi, so:

-       oznaka v obliki žiga,

-       oznaka v obliki nalepke,

-       oznaka v obliki tiska,

-       zaščitna oznaka v obliki nalepke,

-       zaščitna oznaka v obliki žiga. Oznaka v obliki žiga ima obliko kroga s premerom 7 mm, v katerem je enakokraka tehtnica z visečima skodelicama. Nad tehtnico levo je oznaka »SI«, desno zadnji dve številki tekočega leta, med visečima skodelicama je številka organa za ugotavljanje skladnosti. Če je oznaka v obliki žiga dvostranska, ima druga stran oznake obliko ščita v višini 7 mm, v katerem je oznaka »SI«. Oznaka v obliki nalepke ima obliko kroga s premerom 15 mm, v katerem je enakokraka tehtnica z visečima skodelicama. Nad tehtnico levo je oznaka »SI«, desno zadnji dve številki tekočega leta, med visečima skodelicama pa številka organa za ugotavljanje skladnosti. Oznaka je bele barve z modro obrobo in modrimi napisi. Oznaka v obliki tiska se vidno, čitljivo in neizbrisno s tiskom, graviranjem ali primerljivo tehnologijo označi na merilu ali njegovi napisni ploščici. Oznaka v obliki tiska ima enako obliko in vsebino kot oznaka v obliki nalepke. Obroba in napisi so črne barve. Oznako v obliki tiska lahko uporablja proizvajalec iz V. poglavja tega pravilnika. Predpisane dimenzije žigov se lahko v utemeljenih primerih izjemoma spremenijo, pri čemer morajo oblike žigov ostati nespremenjene. Dimenzije se lahko spremenijo le v obsegu, ki še zagotavlja čitljivost s prostim očesom. Zaščitna oznaka v obliki nalepke ima ovalno obliko z velikostjo 20 mm x 8 mm. Nalepka je oranžne barve s črnimi napisi. Na sredini je enakokraka tehtnica z visečima skodelicama. Nad tehtnico je oznaka »SI«, med visečima skodelicama pa številka organa za ugotavljanje skladnosti. Zaščitna oznaka v obliki žiga ima obliko šesterokotnika, z očrtanim krogom premera 7 mm, v katerem je velika črka Z. Na levi strani črke je oznaka »SI«, na desni pa evidenčna številka urada ali osebe, ki jih za izvajanje overitev imenuje urad. Zaščitna oznaka se uporablja na obeh straneh. Vrste, oblika in vsebina oznak so določene v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Potrebno število oznak za potrditev skladnosti meril s predpisanimi meroslovnimi zahtevami dobijo pri uradu osebe, ki jih za izvajanje overitev imenuje urad. Skladnost merila s predpisi se lahko namesto z oznako potrdi tudi z izdajo potrdila o skladnosti merila s predpisi, če konstrukcija merila ne omogoča namestitve oznake prve overitve. Na zahtevo vložnika se izda potrdilo o skladnosti merila s predpisi tudi, če je bilo merilo označeno z oznako. Potrdilo o skladnosti s predpisi mora vsebovati naslednje podatke:

-       podatke o izdajatelju potrdila,

-       besedilo »MIRS ID XXX«, kjer »XXX« predstavlja trimestno identifikacijsko številko, ki je določena v odločbi o imenovanju oziroma certifikatu o odobritvi sistema kakovosti, če potrdilo o skladnosti s predpisi izda oseba, ki jo za izvajanje overitev imenuje urad ali proizvajalec iz V. poglavja tega pravilnika,

-       pravno podlago za izdajo potrdila,

-       naslov »potrdilo o skladnosti«,

-       podatke o proizvajalcu,

-       vrsto in tip merila (pri merilnih sistemih popis sestavnih delov),

-       uradno oznako certifikata o odobritvi tipa merila,

-       serijsko številko merila (pri merilnih sistemih serijske številke sestavnih delov),

-       rok, do katerega velja prva overitev,

-       izjavo, da so bili pri izvajanju meritev uporabljeni etaloni, katerih sledljivost je bila preverjena na nacionalne ali mednarodne etalone in

-       podatke o meroslovnem predpisu, na podlagi katerega je bila ugotovljena skladnost,

-       podpis pooblaščene osebe in žig, če ga izdajatelj potrdila uporablja. Na potrdilu o skladnosti s predpisi navajanje logotipov, razen logotipa izdajatelja, ni dovoljeno.

Neposredna overitev posamičnega merila je postopek, v katerem urad ugotavlja skladnost posamičnega merila z meroslovnimi predpisi. Posamično merilo je merilo, ki je načrtovano in izdelano za posebno uporabo ter ni primerek predvidene proizvodnje. (črtan)

Zahtevo za neposredno overitev posamičnega merila vloži proizvajalec ali predstavnik proizvajalca in mora vsebovati naslednje podatke:

-       firmo in sedež (ime in naslov) proizvajalca,

-       vrsto merila in namen uporabe,

-       identifikacijsko številko merila z letom izdelave,

-       mesto, kjer se merilo nahaja.

Sestavni del zahteve za neposredno overitev posamičnega merila je tehnična dokumentacija o merilu, ki mora vsebovati:

-       splošni opis merila,

-       zasnovo konstrukcije in proizvodne skice ter načrte elementov, podsestavov in vezij,

-       opis načina izvedbe in zaščite nastavitve parametrov s predlogom za določitev mesta in načina žigosanja, sestavno risbo, fotografijo merila in podobno,

-       natančnejše opise in razlage, če so ti potrebni za razumevanje dokumentov iz prejšnje alinee, vključno z opisom delovanja merila,

-       opis rešitev, ki so bile sprejete, da bi bile izpolnjene predpisane meroslovne zahteve, in navedbo upoštevanih standardov,

-       navodilo za uporabo merila,

-       poročila o preskusih, če obstajajo,

-       certifikate o odobritvi tipa merila za posamezne sestavne dele, če obstajajo. Ne glede na prejšnji odstavek vložnik na zahtevo urada predloži tudi druge podatke oziroma dokumentacijo o merilu, če so bistveni za neposredno overitev posamičnega merila. Predstavnik proizvajalca je dolžan zahtevi priložiti tudi pisno pooblastilo proizvajalca za zastopanje proizvajalca za dajanje meril na trg v Republiki Sloveniji.

Preskus za neposredno overitev posamičnega merila mora vsebovati:

-       pregled tehnične dokumentacije o merilu in ugotavljanje njene skladnosti z meroslovnimi zahtevami,

-       identifikacijo merila,

-       preskus meroslovnih lastnosti in uporabnosti merila.

Poročilo o preskusu posamičnega merila mora vsebovati:

-       podatke o meroslovnih lastnostih in uporabnosti merila,

-       identifikacijsko številko z letom izdelave,

-       podatke o preskušanju z rezultati preskusa,

-       način označitve merila,

-       splošne ugotovitve o meroslovnih lastnostih in uporabnosti merila. Če se neposredna overitev posamičnega merila zavrne, se v poročilu navedejo razlogi za zavrnitev. Kopijo tega poročila prejme vložnik zahteve.

Če se s preskusom posamičnega merila ugotovi, da merilo izpolnjuje predpisane meroslovne zahteve, urad merilo označi na način, ki je v tem pravilniku določen za prvo overitev. Ne glede na označitev iz prejšnjega odstavka tega člena urad izda za merilo tudi potrdilo o skladnosti merila s predpisi.

O postopkih neposredne overitve posamičnega merila vodi urad posebno evidenco.

Izjava o skladnosti s tipom merila (v nadaljnjem besedilu: izjava o skladnosti s tipom) je del postopka ugotavljanja skladnosti, s katero proizvajalec, ki izpolnjuje obveznosti iz 38. člena tega pravilnika, izjavlja, da so zadevna merila skladna s tipom merila, opisanim v certifikatu o odobritvi tipa merila, in da izpolnjujejo predpisane meroslovne zahteve. Proizvajalec mora voditi odobren sistem kakovosti za proizvodnjo, kontrolo končnega izdelka in preskušanje zadevnega merila, kot je določeno v 39. členu tega pravilnika, in je pod nadzorom, kot je določeno v 43. členu tega pravilnika.

Proizvajalec ali predstavnik proizvajalca vloži pri uradu zahtevo za odobritev sistema kakovosti. Zahteva mora vsebovati: a)  vse ustrezne podatke o merilu, ki ga sistem kakovosti zajema, b)  dokumentacijo o sistemu kakovosti, c)  tehnično dokumentacijo o odobrenem tipu in kopijo certifikata o odobritvi tipa merila. Predstavnik proizvajalca mora zahtevi priložiti tudi pisno pooblastilo proizvajalca za zastopanje proizvajalca za dajanje meril na trg v Republiki Sloveniji.

Sistem kakovosti mora zagotavljati skladnost merila z odobrenim tipom in s predpisanimi meroslovnimi zahtevami za zadevno vrsto merila. Vsi elementi, zahteve in določbe, ki jih sprejme proizvajalec, morajo biti dokumentirani sistematično in urejeno v obliki pisnih pravil, postopkov in navodil. Taka dokumentacija sistema kakovosti mora zagotavljati pravilno razumevanje programov kakovosti, načrtov, priročnikov in zapisov. Dokumentacija sistema kakovosti mora zlasti vsebovati ustrezen opis: a)  ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in pooblastil vodstva v zvezi s kakovostjo, b)  proizvodnega procesa, tehnik obvladovanja in zagotavljanja kakovosti ter sistematičnih ukrepov, ki jih bo proizvajalec uporabljal, c)  pregledov in preskusov, ki jih bo proizvajalec izvedel pred proizvodnjo, med njo in po njej, in njihove pogostnosti, d)  zapisov kakovosti, kot so poročila kontrole, preskusov, kalibracij, personalni zapisi in drugo, e)  načinov, kako bo spremljal doseganje zahtevane kakovosti izdelkov in uspešno delovanje sistema kakovosti.

Urad izvede presojo sistema kakovosti, ki vključuje tudi ocenjevalni obisk proizvajalčevih prostorov. Če urad ugotovi, da proizvajalec izpolnjuje zahteve iz tega poglavja, izda certifikat o odobritvi sistema kakovosti proizvajalca. Če urad ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz tega poglavja, z odločbo zavrne zahtevo za odobritev sistema kakovosti. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za meroslovje.

Proizvajalec mora izvajati obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti, ga redno vzdrževati in zagotavljati njegovo nenehno primernost in učinkovitost.

Proizvajalec ali predstavnik proizvajalca mora obvestiti urad o vsaki bistveni nameravani dopolnitvi oziroma spremembi sistema kakovosti. Urad oceni predlagane spremembe in odloči, ali bo dopolnjen sistem kakovosti še vedno izpolnjeval zahteve tega pravilnika, oziroma odloči o potrebi po ponovni presoji sistema kakovosti.

Nadzor nad pravilnim izpolnjevanjem proizvajalčevih obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti, periodično izvaja urad. Proizvajalec mora uradu za kontrolne namene omogočiti dostop do proizvodnih, kontrolnih, preskuševalnih in skladiščnih prostorov in mu mora priskrbeti vse potrebne informacije, zlasti: a)  dokumentacijo o sistemu kakovosti in b)  zapise kakovosti, kot so poročila kontrole, preskusov, kalibracij, personalne zapise in drugo. Urad lahko izvaja tudi nenapovedane obiske pri proizvajalcu. Med takimi obiski lahko urad izvede, če je potrebno, tudi ustrezne preskuse, s katerimi ugotovi, ali sistem kakovosti deluje pravilno. Urad proizvajalcu izda poročilo o pregledu, in kjer je ustrezno, tudi poročilo o preskusih.

Proizvajalec mora vsako merilo, skladno s certifikatom o odobritvi tipa merila, izdanim za to merilo, označiti z oznako prve overitve iz 29. člena tega pravilnika, s čimer zagotavlja skladnost merila s tipom, opisanim v certifikatu o odobritvi tipa merila, in meroslovnimi zahtevami zadevne vrste meril. Proizvajalec lahko za merila izda tudi potrdilo o skladnosti merila s predpisi.

Proizvajalec mora za vsak tip merila sestaviti pisno izjavo o skladnosti s tipom merila. Izjava o skladnosti mora biti dostopna uradu. Izjavo o skladnosti s tipom merila, ki mora identificirati tip merila, za katerega je bila izdana, mora proizvajalec hraniti še 10 let po izdelavi zadnjega primerka merila. Kopija izjave o skladnosti s tipom merila mora biti priložena vsakemu merilu, ki je dano v promet.

Proizvajalec ali predstavnik proizvajalca mora še 10 let po izdelavi zadnjega primerka merila hraniti kopijo dokumentacije iz 38. člena, odločitve iz 42. člena ter poročila nadzornih pregledov iz 43. člena tega pravilnika.

EEC‑odobritev tipa merila (v nadaljnjem besedilu: EEC‑odobritev tipa) je podlaga za predložitev merila v EEC‑prvo overitev merila (v nadaljnjem besedilu: EEC‑prva overitev). Če se EEC‑prva overitev ne zahteva, pomeni EEC‑odobritev tipa pooblastilo za dajanje meril v promet oziroma začetek uporabe. Če posebni predpis o meroslovnih zahtevah za določeno vrsto meril določa, da za to vrsto meril EEC‑odobritev tipa ni potrebna, se merila te vrste predložijo neposredno v EEC‑prvo overitev. Urad izda certifikat o EEC-odobritvi tipa merila za vsak tip merila, za katerega ima ustrezno kontrolno opremo. Zahtevo za EEC-odobritev tipa lahko vloži samo proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji. Urad zavrže zahtevo za EEC-odobritev tipa, če ugotovi, da je bila za isto merilo že vložena zahteva za EEC-odobritev tipa v eni izmed držav Evropske unije. Urad obvešča druge pristojne institucije v državah Evropske unije o vsaki spremembi ali dodatku k odobrenemu tipu merila, če take spremembe vplivajo ali bi lahko vplivale na merilne rezultate ali na predpisane pogoje za uporabo merila. Za spremenjen tip merila se namesto dodatka k prvotnemu certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila podeli nova EEC-odobritev tipa, če se tip merila spremeni potem, ko so se spremenile predpisane meroslovne zahteve za zadevno vrsto merila tako, da bi bilo spremenjeni tip mogoče odobriti samo v skladu s temi zahtevami.

Če je EEC-odobritev tipa podeljena pomožni opremi, morajo biti v certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila navedeni: a)  tipi meril, na katere je ta oprema lahko priključena ali vanj vgrajena, b)  splošni pogoji za celovito delovanje meril, za katere je EEC-odobritev tipa odobrena.

Če je merilo uspešno opravilo pregled za EEC-odobritev tipa, urad izda certifikat o EEC-odobritvi tipa merila. Vložnik lahko na vsako merilo, ki je skladno z odobrenim tipom, pritrdi ali da pritrditi znak EEC-odobritve tipa, ki je določen v tem certifikatu. Če EEC-prva overitev ni predpisana, mora vložnik na vsako merilo, ki je skladno z odobrenim tipom, pritrditi ali dati pritrditi znak EEC-odobritve tipa, ki je določen v certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila.

Certifikat o EEC-odobritvi tipa velja 10 let in se lahko podaljša za zaporedna obdobja po 10 let. Število meril, ki se lahko izdelajo skladno z odobrenim tipom, ni omejeno, razen če v certifikatu o EEC-odobritvi tipa ni določeno drugače. Certifikata o EEC-odobritvi tipa ni mogoče podaljšati v primeru, da se predpisane meroslovne zahteve spremenijo tako, da se taka EEC-odobritev tipa na podlagi novih predpisov ne bi mogla podeliti. Merila, ki so bila dana v uporabo v času veljavnosti EEC-odobritve tipa, ostanejo v uporabi, čeprav je rok veljavnosti EEC-odobritve tipa potekel. Če se uporabijo nove tehnike, ki niso določene z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za posamezno vrsto meril, se lahko podeli EEC-odobritev tipa z omejenim učinkom.

Certifikat o EEC-odobritvi tipa lahko vsebuje naslednje omejitve: a)  omejeno število meril, ki jih lahko odobritev zajema, b)  obveznost obveščanja urada o mestih namestitve meril, c)  omejitve uporabe, d)  posebne omejitve, ki zadevajo uporabljeno tehniko. Certifikat o EEC-odobritvi tipa z omejitvami iz prejšnjega odstavka se podeli samo: a)  če so predpisane nove meroslovne zahteve za to vrsto meril, b)  če največji dopustni pogreški, predpisani s predpisi, ki določajo meroslovne zahteve za posamezno vrsto meril, niso bili preseženi. Tak certifikat o EEC-odobritvi tipa se izda za dobo največ 2 let. Po preteku veljavnosti se lahko podaljša za nadaljnje obdobje največ do 3 let.

Če se za merila, ki izpolnjujejo predpisane meroslovne zahteve za posamezno vrsto meril, ne zahteva EEC-odobritev tipa, lahko proizvajalec na lastno odgovornost označi tako merilo s posebnim znakom iz četrtega odstavka 57. člena tega pravilnika.

Certifikat o EEC-odobritvi tipa merila, ki ga je podelil urad, lahko urad razveljavi, če: a)  merila, za katere je bila taka odobritev podeljena, niso skladna z odobrenim tipom ali s predpisanimi meroslovnimi zahtevami za to vrsto meril, b)  niso izpolnjene meroslovne zahteve, navedene v certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila, ali določila drugega odstavka 51. člena, c)  urad ugotovi, da odobritev tipa ne bi smela biti podeljena oziroma je bila podeljena na nepravilen način. Urad razveljavi certifikat o EEC-odobritvi tipa merila tudi, če se pri merilih, konstruiranih skladno z odobrenim tipom, med uporabo odkrije hiba splošne narave, zaradi katere so merila neprimerna za predvideno uporabo. V primeru iz prejšnjega odstavka lahko urad do nadaljnjega prepove dajanje v promet in začetek uporabe zadevnih meril. Enako velja tudi v primerih iz prvega odstavka tega člena za merila, ki so oproščena EEC-prve overitve, če proizvajalec po ustreznem opozorilu ne uskladi meril z odobrenim tipom ali zahtevami v predpisih o meroslovnih zahtevah za posamezno vrsto meril. Odločitve iz tega člena izreče urad z odločbo. Zoper to odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za meroslovje. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

Zahteva za EEC-odobritev tipa in z njo povezana dokumentacija, vključno s priloženimi dokumenti, morata biti v slovenskem jeziku. Obenem mora vložnik kopijo zahteve poslati vsem pristojnim organom držav članic Evropske unije. Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke: a)  ime in naslov proizvajalca oziroma podjetja ali njegovih pooblaščenih zastopnikov, c)  predvideni namen uporabe, d)   merilne lastnosti, e)   morebitno blagovno znamko ali tip. Zahtevi se v dvojniku priloži dokumentacija, potrebna za njeno ovrednotenje, zlasti pa:

1.opis: a)   konstrukcije in delovanja merila, b)   zaščitnih ukrepov, ki zagotavljajo pravilno delovanje merila, c)   naprav za reguliranje in naravnavanje, d)   predvidenih mest za znake overitve in plombe (če so potrebne),

2.risbe splošne razporeditve in po potrebi podrobne risbe pomembnejših sestavnih delov,

3.shemo, ki ilustrira principe delovanja, in po potrebi fotografijo,

4.zahtevi je treba priložiti tudi dokumentacijo, ki se nanaša na že podeljene odobritve tipa merila iz II. točke tega pravilnika.

Pregled za EEC-odobritev tipa zajema:

1.preučitev dokumentacije in pregled merilnih lastnosti tipa. Merilne lastnosti se ugotavljajo v laboratorijih urada ali na kraju izdelave, dobave oziroma montaže merila,

2.samo pregled predložene dokumentacije, če so merilne lastnosti poznane do podrobnosti,

3.celovito delovanje merila pod normalnimi pogoji uporabe, pod katerimi mora merilo ohranjati zahtevane merilne lastnosti. Urad lahko od vložnika zahteva, da mu za izvedbo odobritvenih preskusov da na voljo etalone in ustrezna sredstva v materialu ter pomožno osebje.

V certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila se podajo rezultati pregleda tipa in določene druge zahteve, ki jim mora merilo ustrezati. Certifikatu se priložijo opisi, risbe in sheme, ki so potrebne za prepoznavanje tipa in razlago njegovega delovanja. Znak EEC-odobritve tipa iz drugega odstavka 50. člena tega pravilnika je stilizirana črka, ε ki vsebuje:

-       v zgornjem delu razločno veliki tiskani črki države članice Evropske skupnosti, ki je izdala certifikat o EEC-odobritvi tipa merila (B za Belgijo, BG za Bolgarijo, CZ za Češko republiko, CY za Ciper, D za Zvezno republiko Nemčijo, EST za Estonijo, F za Francijo, H za Madžarsko, I za Italijo, L za Luksemburg, LV za Latvijo, LT za Litvo, M za Malto, NL za Nizozemsko, PL za Poljsko, RO za Romunijo, SI za Slovenijo, SK za Slovaško) in zadnji dve številki letnice odobritve,

-       v spodnjem delu oznako (identifikacijsko številko), ki jo določi urad. Pri omejeni EEC-odobritvi tipa se pred stilizirano črko ε postavi črka P, ki je enako velika kot ε. Merila iz 53. člena tega pravilnika se označijo s posebnim znakom, ki je enak znaku EEC-odobritve tipa, s to razliko, da je stilizirana črka ε simetrično zasukana okrog navpične osi in nima nobene druge oznake, razen če ni s predpisom, ki določa meroslovne zahteve za posamezno merilo, določeno drugače. Merila iz 62. člena tega pravilnika se označijo z znakom, ki je enak znaku EEC-odobritve in se nahaja v šesterokotniku. Znaki iz tega člena, ki jih proizvajalec pritrdi skladno z določili tega pravilnika, morajo biti pritrjeni na vidnem mestu na vsakem merilu ter na vsej pomožni opremi, ki je predložena v overitev. Znaki morajo biti čitljivi ter neizbrisni. Če pritrditev takih znakov predstavlja tehnične težave, se lahko v dogovoru z uradom naredijo oziroma sprejmejo izjeme. Vrste, oblike in vsebina oznak so navedene v Prilogi II., ki je sestavni del tega pravilnika.

Urad lahko zahteva deponiranje vzorca merila, za katerega je bila podeljena EEC odobritev tipa. Namesto takega vzorčnega merila lahko urad dovoli deponiranje delov merila, modelov skale ali risb in to navede v certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila. Urad pošlje kopije certifikata o EEC-odobritvi tipa merila hkrati z obvestilom vložniku zahteve Komisiji Evropske unije in pristojnim organom za izdajo certifikata o EEC-odobritvi tipa v posameznih državah članicah Evropske unije. Razveljavitev certifikata o EEC-odobritvi tipa merila in drugo obveščanje v zvezi z obsegom in veljavnostjo EEC-odobritve tipa je prav tako predmet postopka objave iz prejšnjega odstavka.

EEC-prva overitev pomeni pregled novega ali obnovljenega merila in potrditev njegove skladnosti z odobrenim tipom in/ali meroslovnimi zahtevami glede merilnih lastnosti, tehnične konstrukcije in delovanja. Skladnost merila se potrdi z označitvijo merila z znakom EEC-prve overitve. EEC-prva overitev se lahko v primerih, navedenih v predpisih za posamezne vrste meril, in skladno s sprejetimi preskusnimi postopki izvede po metodi, ki ni metoda preverjanja posameznega merila. Če ima organ za ugotavljanje skladnosti potrebno opremo, sam izvede EEC-prvo overitev za merila, ki so bila predložena v overitev. Veljavnost EEC-prve overitve traja do konca leta, ki sledi letu, v katerem so bila merila označena z znakom prve overitve, razen če je s posebnim predpisom o meroslovnih zahtevah za posamezno vrsto merila določeno drugače.

Ko je merilo predloženo v EEC-prvo overitev, organ za ugotavljanje skladnosti ugotovi, ali: a)  merilo spada v vrsto, ki je oproščena EEC-odobritve tipa. V tem primeru ugotavlja, ali merilo izpolnjuje tehnične, konstrukcijske in funkcionalne zahteve, ki so predpisane za to vrsto merila, b)  ima merilo EEC-odobritev tipa. V tem primeru ugotavlja, ali je merilo skladno z odobrenim tipom in s predpisanimi meroslovnimi zahtevami, ki so bile v veljavi na dan izdaje certifikata o EEC-odobritvi tipa merila. Pregled ob EEC-prvi overitvi se skladno s predpisanimi meroslovnimi zahtevami nanaša zlasti na: a)  merilne lastnosti, b)  največje dopustne pogreške, c)  konstrukcijo, če le-ta zagotavlja, da se merilne lastnosti pod normalnimi pogoji uporabe ne bodo dosti poslabšale, d)  prisotnost predpisanih napisov in ploščic z žigom oziroma možnosti za označitev z oznakami EEC-prve overitve.

Po opravljenem pregledu in če je bila ugotovljena skladnost merila z zahtevami za EEC-prvo overitev, organ za ugotavljanje skladnosti na merilo pritrdi delni ali končni znak EEC-prve overitve iz 65. člena tega pravilnika.

Če EEC-prva overitev za merila, ki izpolnjujejo meroslovne zahteve za posamezno vrsto meril, ni potrebna, mora proizvajalec tako merilo na lastno odgovornost označiti z oznako iz petega odstavka 57. člena tega pravilnika.

EEC-prva overitev se glede na predpisane meroslovne zahteve lahko izvede v eni ali več stopnjah. Ponavadi se EEC-prva overitev izvede v dveh stopnjah. EEC-prva overitev se izvede: a)  v eni stopnji na merilih, ki kot cela zapustijo proizvodnjo in jih je mogoče brez predhodnega razstavljanja prenesti na mesto namestitve, b)  v dveh ali več stopnjah na merilih, katerih pravilno delovanje je odvisno od razmer, v katerih so nameščena oziroma se uporabljajo. V prvi stopnji postopka prve overitve se zlasti ugotavlja, ali je merilo skladno z odobrenim tipom, oziroma pri merilu, za katerega EEC-odobritev tipa ni predpisana, ali je merilo skladno s predpisanimi meroslovnimi zahtevami.

Če v predpisu, ki določa meroslovne zahteve za posamezno vrsto merila, ni določen kraj, kjer naj se izvede EEC-prva overitev, se merila, ki se overjajo samo v eni stopnji, overijo na kraju, ki ga določi organ za ugotavljanje skladnosti. Merila, ki se overjajo v dveh ali več stopnjah, se praviloma overijo na kraju, ki ga določi organ za ugotavljanje skladnosti, ki je izvedel prvo stopnjo overitve, ali druga oseba, ki jo za izvajanje overitev imenuje urad. Zadnja stopnja overitve se izvede na kraju namestitve merila. Kadar se prva overitev izvaja izven kraja, kjer ima urad sedež, lahko urad zahteva od vložnika, da mu omogoči izvedbo overitve s tem, da mu da na voljo: a)  etalone in ustrezna sredstva v materialu ter pomožno osebje, b)  kopijo certifikata o EEC-odobritvi tipa merila.

Glede na predpisane meroslovne zahteve za posamezno vrsto meril so znaki EEC-prve overitve naslednji: Končni znak EEC-prve overitve, ki ga sestavljata dva žiga: a)  prvi žig predstavlja črka “e”, ki vsebuje:

-  v zgornjem delu razločni veliki tiskani črki države članice Evropske skupnosti, ki je izdala certifikat o EEC-odobritvi tipa merila,

-  v spodnjem delu identifikacijsko številko organa za ugotavljanje skladnosti, b)  drugi žig sestavljata zadnji dve številki letnice overitve v šesterokotniku. Končni znak EEC-prve overitve se pritrdi na dodeljeno mesto na merilu, ki je popolnoma overjeno in je bila ugotovljena skladnost s predpisanimi meroslovnimi zahtevami. Znak delne EEC-prve overitve sestavlja samo prvi žig. Žig služi tudi kot plomba. Mere, podane na risbah v Prilogi III., ki je sestavni del tega pravilnika, so relativne in so odvisne od premera kroga, ki je opisan okrog majhne črke “e” in okrog polja šesterokotnika. Dejanski premeri krogov, opisanih okrog znakov, so 1,6 mm, 3,2 mm, 6,3 mm in 12,5 mm. Znak delne EEC-prve overitve se pritrdi: a)  na mesto, na katerem je odtisnjen datum, ali na katerokoli drugo mesto, ki je določeno v predpisih, ki določajo meroslovne zahteve za posamezno vrsto merila, če se overitev izvaja v več stopnjah na merilu ali delu merila, ki izpolnjuje pogoje in predpisana dejanja, ki se ne izvajajo na kraju namestitve, b)  v vseh primerih kot plomba na mestih, določenih s predpisi, ki določajo meroslovne zahteve za posamezno vrsto merila.

V postopku obvezne predhodne odobritve urad odloči o tem, ali se z merilom, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo zakonito trži v drugi državi članici Evropske unije oziroma v državi članici Evropskega združenja za prosto trgovino ali Turčiji, zagotavlja enakovredna raven varovanja javnega interesa, kot je določena v meroslovnih predpisih, ki veljajo za to merilo v Republiki Sloveniji. Postopek obvezne predhodne odobritve vključuje pregled nacionalne zakonodaje države, kjer je bilo merilo proizvedeno oziroma se je dalo v promet, preverjanje vseh podatkov v zvezi s predhodno izvedenim postopkom ugotavljanja skladnosti v tej državi ter ugotavljanje ustrezne usposobljenosti institucije, ki je izvedla postopek ugotavljanja skladnosti za merilo. Postopek obvezne predhodne odobritve lahko vključuje tudi preskus merila. Postopka ugotavljanja skladnosti iz prejšnjega odstavka sta odobritev tipa merila iz II. poglavja in prva overitev merila iz III. in V. poglavja tega pravilnika. Zahtevo za obvezno predhodno odobritev lahko vloži fizična ali pravna oseba, ki daje merilo prvič v promet v Republiki Sloveniji, oziroma vsak, ki izkaže pravni interes, če je merilo že v prometu ali uporabi. Zahteva mora vsebovati poleg splošnih podatkov o vložniku še podatke o:

-       firmi in sedežu proizvajalca oziroma izvajalca prve overitve merila,

-       merilu (vrsta merila, proizvajalčeva oznaka izvedbe tipa merila, uradna oznaka),

-       certifikatu o odobritvi tipa, ki ga je izdal pooblaščeni organ v eni od držav iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: tuj certifikat), podatke o organu, ki ga je izdal,

-       meroslovnem predpisu, na podlagi katerega je bil izdan tuj certifikat, in

-       meroslovnem predpisu, ki za merilo velja v Republiki Sloveniji. Zahtevi se priloži tudi kopija tujega certifikata o odobritvi tipa s prilogo. Če urad oceni za potrebno, se priloži tudi njegov prevod v slovenščino ali v enem od uradnih jezikov Evropske unije, ki ga sprejme urad. Na zahtevo vložnik zahteve predloži tudi dodatna dokazila ter enega ali več primerkov merila.

Če se zahteva za obvezno predhodno odobritev nanaša na že izvedeno prvo overitev v eni od držav iz prvega odstavka prejšnjega člena mora vložnik posredovati uradu podatke o:

-       firmi in sedežu izvajalca prve overitve in pooblastilu za izvajanje prvih overitev, in

-       vrsti in obliki oznak, ki jih izvajalec prve overitve uporablja za označevanje skladnosti meril in njihovo zaščito. Zahtevi iz prejšnjega odstavka se priloži tudi slikovno gradivo o oznakah iz druge alinee prejšnjega odstavka.

Če urad ugotovi, da se z merilom, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo zakonito trži v državah iz prvega odstavka 65.a člena, zagotavlja enakovredna raven varovanja javnega interesa v Republiki Sloveniji, izda odločbo o skladnosti zadevnih meril s predpisanimi zahtevami, ki veljajo v Republiki Sloveniji.

Če urad ugotovi, da se z merilom, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo zakonito trži v državah iz prvega odstavka prejšnjega člena, ne zagotavlja enakovredna raven varovanja javnega interesa v Republiki Sloveniji, izda negativno odločbo, s katero odloči, da zadevna merila niso skladna s predpisanimi zahtevami, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Zoper negativno odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za meroslovje. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

Napisi in oznake na merilu morajo biti v slovenskem jeziku oziroma morajo biti podani tako, da je zagotovljena ustrezna informiranost vseh uporabnikov merila.

Certifikati oziroma odločbe o odobritvi tipa merila, izdane pred uveljavitvijo tega pravilnika, veljajo še naprej.

Urad razveljavi odločbo o odobritvi tipa merila, ki jo je izdal Zvezni zavod za mere in plemenite kovine nekdanje SFRJ, v primeru, da urad ali stranka ne razpolagata z dokumentacijo, na podlagi katere je bila izdana odločba. Urad objavi odločbo, s katero razveljavi odločbo iz prejšnjega odstavka, v Uradnem listu Republike Slovenije.

Določbe pete in šeste alinee prvega odstavka 2. člena in določbe VI. in VII. poglavja tega pravilnika se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehata veljati navodilo o postopku odobritve tipa merila (Uradni list RS, št. 65/97) in navodilo o postopku neposredne overitve posamičnega merila (Uradni list RS, št. 65/97).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Vrsta, oblika in vsebina oznak iz 29. člena Priloga 2: Vrsta, oblika in vsebina oznak iz 57. člena Priloga 3: Vrsta, oblika in vsebina oznak iz 65. člena