Pravilnik o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, redu na strelišču in pogojih za izvajanje streljanja

Ta pravilnik določa tehnične pogoje varovanja prostorov, kjer hranijo orožje posamezniki, ki orožje zbirajo, gospodarske družbe, podjetniki in druge pravne osebe ter muzeji, pogoje pod katerimi je orožje mogoče razstavljati in hraniti, načine varovanja objektov in prostorov, ki so namenjeni za promet z orožjem, načine varovanja objektov, prostorov in naprav, v katerih se opravlja dejavnost strelišča in določa red na strelišču ter pogoje za izvajanje streljanja.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

-        tehnična zaščita pomeni mehansko ali elektronsko zaščito. Elektronski zaščiti je lahko dodan video nadzorni sistem;

-        mehanska zaščita prostora pomeni, da morajo biti vsa okna, če se orožje hrani v kleti ali pritličju zgradbe, zavarovana s kovinskimi rešetkami ali posebej zaklenjenimi lesenimi polkni oziroma kovinskimi roloji, ali imajo kovinske okvirje in varnostno zasteklitev. Varnostna zasteklitev se lahko nadomesti s kovinskimi rešetkami, roloji ali z varnostno folijo (folija mora biti nameščena po kakovostnih standardih za dosego najmanj EN356 P3A certifikatov), ki preprečujejo vstop v prostor. Vrata v prostoru, kjer se hrani orožje, morajo biti masivna, brez steklenih odprtin, z mehanizmom večtočkovnega zapiranja in ključavnico varovano proti lomljenju. V primeru enotočkovnega zaklepanja morajo biti vrata dodatno varovana s prečno zaporo. Pri mehanski zaščiti prostorov, kjer se hrani orožje gospodarskih družb, podjetnikov in drugih pravnih oseb, prostorov, namenjenih za promet z orožjem, ter prostorov strelišč, kjer se hrani orožje, in prostorov muzejev, kjer se hrani ali razstavlja orožje, morajo biti izpolnjeni pogoji iz prejšnjih stavkov, zidovi in stropi teh prostorov pa morajo biti iz trdega gradbenega materiala (npr. opeka, beton) debeline najmanj 10 cm ali drugega gradbenega materiala (npr. gips plošče) s kovinsko podkonstrukcijo, ki ne omogoča fizičnega prehoda;

-        elektronska zaščita je sistem varovanja, ki ga sestavlja atestirana varnostna alarmna centrala, na katero se lahko priključi vse vrste elektronskih javljalnikov, ki zaznajo in javijo neupravičen pristop v varovani prostor;

-        video nadzorni sistem pomeni sistem, ki omogoča vizualno opazovanje in nadzor prostora, ter kasnejše analize dogodkov v varovanih prostorih;

-        varnostna zasteklitev je zasteklitev proti vdoru, ki ustreza slovenskemu standardu SIST EN 356:2000, razreda najmanj P3A;

-        sef pomeni protivlomni vsebnik, ki se zaklepa z dvobradnim ključem, kombinacijsko ključavnico, ali elektronsko ključavnico in je lahko kot protivlomna varnostna prostostoječa ali vgradna, eno ali dvovratna kovinska omara, izdelana iz najmanj 3 mm debele jeklene pločevine, z varnostnim previsom vrat na tečajni strani in trismernim zapahnim mehanizmom ali kot protivlomna blagajna varnostne stopnje I ali več v skladu s slovenskim standardom SIST EN 1143-1;

-        ognjevarna omara je varnostna omara ali blagajna, opisana v predhodni točki, z dodatkom, da mora biti izvedba dvoplaščna, prostor med obema plaščema napolnjen z negorljivo izolacijo ter stik ohišja in vrat opremljen z vsaj eno požarno pripiro in negorljivim tesnilom;

-        vitrina za orožje je vitrina brez neposrednih odprtin, z varnostno zasteklitvijo in zaklenjena s cilindrično ključavnico varovano proti lomljenju;

-        mehanska zapora, ki preprečuje odtujitev orožja pomeni v primeru neposrednega dostopa do orožja pritrditev orožja praviloma z jekleno pletenico, ki je na drugem koncu fiksno pritrjena na trd predmet ali kovinska mrežasta ograja, ki preprečuje neposreden dostop do orožja.

-        upravljalec strelišča je pravna oseba ali podjetnik na katerega se glasi dovoljenje ministrstva pristojnega za notranje zadeve, da sme opravljati dejavnost strelišča.

-        vodja streljanja je posameznik, ki je s strani upravljalca strelišča neposredno pooblaščen za vodenje streljanja in vzdrževanje reda na strelišču.

-        obiskovalec strelišča je vsak posameznik, ki se nahaja na območju strelišča.

-        strelec je posameznik, ki na območju strelišča neposredno izvaja streljanje.

-        rokovanje z orožjem je prijemanje, repetiranje in proženje orožja ter manipulacija z nabojniki ali strelivom.

-        orožje je izpraznjeno, ko je pri pištolah izvlečen nabojnik in izpraznjen nabojnik (brez nabojev), pri puškah prazen nabojnik, izpraznjeno ležišče naboja v cevi, zaklep ali repetirni mehanizem v zadnjem položaju, pri revolverjih prazen vrtljivi bobnič.

-        varnostna cona je posebej določen in označen prostor na strelišču, kjer lahko strelec brez ukaza vodje streljanja prosto rokuje z izpraznjenim orožjem, ga razstavlja, sestavlja, popravlja ali čisti. Če zidovi in stropi prostorov, kjer se hrani orožje gospodarskih družb, podjetnikov in drugih pravnih oseb, prostorov, namenjenih za promet z orožjem, ter prostorov strelišč, kjer se hrani orožje, in prostorov muzejev, kjer se hrani ali razstavlja orožje, zaradi objektivnih razlogov (npr. zaradi razlogov s področja gradnje, požarne varnosti, varstva kulturne dediščine) ne morejo ali ne smejo biti iz materiala iz prve alineje prejšnjega odstavka, morajo biti prostori elektronsko zaščiteni, signal elektronskih javljalnikov pa mora biti vezan na intervencijski center varnostnega podjetja.

Prostor, kjer posameznik hrani zbirko orožja kategorije B in C, mora biti mehansko zaščiten. Orožje kategorije B in C, ki ga posameznik zbira, mora biti shranjeno v vitrini za orožje ali protivlomni varnostni omari. Prostor, kjer posameznik hrani zbirko orožja kategorije A, mora imeti poleg mehanske zaščite tudi elektronsko zaščito. Orožje kategorije A, ki ga posameznik zbira, mora biti shranjeno v protivlomni blagajni, kolikor se orožje razstavlja pa mora biti varovano z mehansko zaporo. Ne glede na določbe tega člena mora posameznik, ki zbira orožje iz 2. do 9. točke kategorije D, tega hraniti v prostoru, ki je mehansko zaščiten.

Orožje kategorije A, B in C, ki ga posedujejo gospodarske družbe, podjetniki in druge pravne osebe, se mora hraniti v prostorih, kjer ima pravna oseba ali podjetnik svoj sedež, ali v njuni poslovni enoti. Prostor, kjer se hrani orožje, je lahko namenjen izključno hrambi orožja in mora biti mehansko zaščiten. V času, ko v objektu ni prisotnih oseb, mora biti prostor tudi elektronsko zaščiten. V primeru, da se v prostoru hrani orožje kategorije A ali več kot 30 kosov orožja iz kategorije B in C, mora biti v času, ko v objektu ni oseb, signal elektronskih javljalnikov vezan na intervencijski center varnostnega podjetja. Orožje se mora hraniti ločeno od streliva v protivlomnem vsebniku, strelivo pa v ognjevarni omari. Gospodarske družbe, podjetniki in druge pravne osebe, ki zbirajo oziroma posedujejo orožje iz 2. do 9. točke kategorije D, morajo tega hraniti v prostoru, ki je mehansko zaščiten. V času redne dejavnosti v objektu mora biti prostor, kjer se hrani orožje ali strelivo, zaklenjen, ključi pa morajo biti pri odgovorni osebi.

V muzejih mora biti orožje shranjeno v prostorih, ki so tehnično zaščiteni in razstavljeno tako, da ga ni mogoče odtujiti. Prostor, kjer muzej hrani orožje kategorije B in C mora biti mehansko zaščiten. Orožje mora biti shranjeno v vitrini za orožje ali protivlomni varnostni omari. Orožje kategorije A mora biti shranjeno v protivlomni blagajni. Prostor, kjer se razstavlja orožje, mora biti mehansko in elektronsko zaščiten. V času, ko muzej ne obratuje mora biti signal vezan na intervencijski center varnostnega podjetja. Orožje kategorije B in C je lahko razstavljeno v vitrini za orožje. Razstavljeno orožje kategorije A mora biti še dodatno zavarovano pred odtujitvijo z mehansko zaporo ali video nadzornim sistemom.

Prostori namenjeni za promet z orožjem, morajo biti mehansko in elektronsko zaščiteni tako, da je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam. V primeru, da se v prostoru hrani orožje kategorije A ali več kot 30 kosov orožja iz kategorije B in C, mora biti v času, ko objekt ne obratuje in v njem ni oseb, signal elektronskih javljalnikov vezan na intervencijski center varnostnega podjetja. Če je proizvedeno, predelano in popravljeno orožje hranjeno v sefu oziroma ognjevarni omari, se ga lahko hrani tudi v prostoru za proizvodnjo, predelavo ali popravilo orožja, v drugih primerih pa se mora hraniti v ločenem prostoru od prostora za proizvodnjo, predelavo ali popravilo orožja. Orožje se mora hraniti ločeno od streliva v protivlomnem vsebniku, strelivo pa v ognjevarni omari. V prostorih, namenjenih za promet z orožjem, se orožje lahko razstavlja v vitrinah za orožje ali tako, da je varovano z mehansko zaporo. V primeru, da se orožja razstavlja v izložbi mora biti ta mehansko zaščitena z varnostnim steklom proti vdoru in elektronska zaščita proti razbitju. Kolikor so kovinske rešetke opremljene s senzorskim kablom, varnostno steklo ni potrebno. V primeru, da se promet vrši le z orožjem iz 2. do 4. in 6 do 9. točke kategorije D, morajo biti prostori mehansko zaščiteni. Takšno orožje se lahko razstavlja kot je določeno v tretjem odstavku tega člena. V primeru, da se orožje razstavljanja v izložbi pa mora biti ta mehansko zaščitena. Orožje in strelivo se izven delovnega časa praviloma hrani v skladišču, ki je ločeno od prodajnih prostorov in je ustrezno opremljeno ter zaščiteno v skladu z določili prvega, drugega in petega odstavka tega člena. (črtan)

Prostor na strelišču kjer se hrani orožje in strelivo mora biti ločen od prostora, ki je namenjen za izvajanje streljanja in namenjen le hrambi orožja. Prostor, namenjen za hrambo orožja in streliva, mora biti mehansko in elektronsko zaščiten. Orožje je potrebno hraniti ločeno od streliva v protivlomnem vsebniku strelivo pa v ognjevarni omari. V primeru, da se v prostoru hrani orožje kategorije A ali več kot 30 kosov orožja iz kategorije B in C, mora biti v času, ko objekt ne obratuje in v njem ni oseb, signal elektronskih javljalnikov vezan na intervencijski center varnostnega podjetja. V času redne dejavnost v objektu, kjer se hrani orožje, mora biti prostor, v katerem se hrani orožje zaklenjen, ključi prostora pa pri odgovorni osebi.

Vse osebe, ki se nahajajo na strelišču, so dolžne ves čas skrbeti za lastno varnost in varnost vsakogar na strelišču, zato se od njih zahteva stalna pozornost in skrbnost pri ravnanju s strelnim orožjem, samodisciplina ter previdnost med gibanjem po strelišču. Za zagotavljanje varnosti veljajo naslednja pravila:

-        ob prihodu na strelišče morajo biti obiskovalci natančno seznanjeni z veljavnim redom na strelišču in predpisanimi varnostnimi ukrepi;

-        obiskovalci morajo biti podrobno seznanjeni s potekom in načinom izvedbe streljanja, smerjo streljanja, izhodiščnim mestom, strelskimi mesti in mestom namenjenim za gledalce;

-        strelišče mora imeti posebej označeno varnostno cono, kjer strelci lahko prosto rokujejo s preverjenim in praznim orožjem;

-        tujega orožja in pribora se brez privolitve lastnika ni dovoljeno dotikati ali ga prijemati;

-        na strelišču je dovoljeno nošenje orožja le v toku ali torbi;

-        na strelišču mora biti na vidnem mestu postavljena tabla na kateri so izpisana pravila za vzdrževanje reda na strelišču;

-        kajenje, uživanje hrane in pijače na strelski liniji ni dovoljeno;

-        na strelišču mora biti poskrbljeno za varnost tako, da so odprta strelišča zavarovana z ograjo ali opozorilnimi trakovi, na vidnih mestih pa morajo biti postavljene opozorilne table z napisom: POZOR STRELIŠČE – PREHOD PREPOVEDAN.

Dolžnosti upravljavca strelišča in vodje streljanja morajo biti natančno določene z redom na strelišču. Za zagotovitev varnosti na strelišču pa sta dolžna izvajati naslednje varnostne ukrepe:

-        seznaniti obiskovalce ob prihodu na strelišče z redom na strelišču in varnostnimi ukrepi;

-        strelcem, ki streljajo z lastnim orožjem, preveriti veljavnost orožnih listin, brezhibnost delovanja orožja in primernost streliva;

-        seznaniti strelce s potekom in načinom izvedbe streljanja;

-        odreči izvajanje streljanja posamezniku, ki je pod vplivom alkohola ali mamil oziroma če njegovo telesno in duševno stanje očitno kaže na to, da ne bo varno uporabljal orožja in ga po potrebi tudi odstraniti s strelišča;

-        nuditi obiskovalcem na strelišču vse potrebne informacije;

-        prekiniti streljanje v primeru kršenja reda na strelišču ali neupoštevanja varnostnih ukrepov ter ukreniti vse potrebno, da se streljanje lahko varno nadaljuje;

-        osebam, ki so kršile red na strelišču ali niso upoštevale varnostnih ukrepov preprečiti zadrževanje na območju strelišča;

-        zagotoviti varnost na strelišču z vsemi potrebnimi ukrepi.

Dolžnosti strelcev in obiskovalcev na posameznem strelišču so določene z redom na strelišču. Za zagotovitev varnosti pa so njihove dolžnosti naslednje:

-        ob prihodu na strelišče so se dolžni seznaniti z redom na strelišču in varnostnimi ukrepi;

-        lastniki orožja morajo na zahtevo vodje streljanja pokazati orožne listine in orožje;

-        seznaniti se morajo s potekom in izvedbo streljanja;

-        ravnati se morajo po navodilih vodje streljanja;

-        s svojim ravnanjem zagotoviti varnost na strelišču;

-        na zahtevo vodje streljanja je strelec dolžan takoj nehati streljati in izprazniti orožje;

-        na zahtevo vodje streljanja se je strelec ali obiskovalec dolžan umakniti iz strelišča.

Pred izvedbo streljanja se morajo strelci javiti vodji streljanja, ki jih seznani s potrebnimi navodili za izvedbo streljanja. Pri izvajanju streljanja se morajo obiskovalci ravnati po navodilih vodje streljanja. Strelci rokujejo z orožjem samo na ukaz vodje streljanja razen v varnostni coni. Na drugih mestih rokovanje z orožjem ni dovoljeno.

Pri streljanju je dovoljeno uporabljati samo brezhibno orožje in strelivo. Strelci orožje pripravijo in preverijo v varnostni coni. Pred začetkom streljanja čakajo na izhodiščni liniji in gredo na strelsko linijo samo po ukazu vodje streljanja. Na ukaz vodje streljanja pričnejo s polnjenjem orožja (nabojnika) in čakajo na signal za začetek streljanja. Orožja se med streljanjem ne sme odstraniti s strelne črte, razen z dovoljenjem vodje streljanja, ki predhodno orožje pregleda. Strogo je prepovedano obračanje orožja iz smeri streljanja. Po končanem streljanju morajo strelci orožje izprazniti, kar preveri vodja streljanja. Pred tem ne smejo zapustiti strelske črte.

Če pri streljanju pride do zastoja, ga strelec sam odpravi na varen način ali pokliče vodjo streljanja. Varen način pomeni, da pri odpravljanju zastoja, strelec drži orožje usmerjeno le v liniji streljanja. Če med streljanjem pride do okvare orožja, strelec streljanje prekine in orožje varno odloži s cevjo usmerjeno v smeri streljanja ter o tem z dvigom roke obvesti vodjo streljanja.

Čiščenje orožja se opravlja v varnostni coni, ki jo posebej določi upravljalec strelišča ali vodja streljanja. Rokovanje s strelivom ali napolnjenim nabojnikom pri čiščenju orožja ni dovoljeno

Gospodarske družbe, podjetniki in druge pravne osebe morajo uskladiti svoje poslovanje z določbami tega pravilnika najpozneje v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega pravilnika. Gospodarske družbe in podjetniki, ki se ukvarjajo s prometom z orožjem morajo v roku iz prejšnjega odstavka podati vloge za opravljanje dejavnosti na ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.