Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-A)

V zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96 – popr. in 22/00 – ZJS) se v 9. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se lahko izvaja le po javno veljavnih programih vzgoje in izobraževanja.” Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

V 12. členu se v tretjem odstavku beseda “poklic” nadomesti z besedilom, ki se glasi: “ naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe”. V četrtem odstavku se v prvi alinei črta besedilo za besedo “predmetnik”. Doda se nov osmi odstavek, ki se glasi: “Izobraževalni program se pripravi v skladu z izhodišči za pripravo izobraževalnih programov, ki jih določi pristojni strokovni svet po predhodnem soglasju ministra.”

V 15. členu se črta drugi odstavek. Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo drugi, tretji in četrti odstavek.

V 16. členu se črta tretji odstavek.

V naslovu poglavja “III. POSKUS” se dodata besedi “IN SPREMLJANJE”.

V 20. členu se črta drugi odstavek. Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo drugi, tretji in četrti odstavek.

Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi: Izvajanje novih javno veljavnih programov spremlja pristojni javni zavod iz prvega odstavka 28. člena tega zakona, ki o svojih ugotovitvah poroča pristojnemu strokovnemu svetu in ministru. Minister v skladu s tretjim odstavkom 20. člena tega zakona, ki postane drugi odstavek, določi vrtec oziroma šolo, ki poroča pristojnemu javnemu zavodu o poteku in rezultatih izvajanja programa. Za koordinacijo spremljanja izvajanja novih javnoveljavnih programov in za evalvacijo sistema vzgoje in izobraževanja lahko imenuje minister Svet za evalvacije, katerega mandat traja pet let. Natančnejše pristojnosti in sestavo Sveta za evalvacije določi minister.”

V 21. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: “Določbe tega člena ne veljajo za višje strokovne šole.”

V 25. členu se v prvem odstavku v prvi alinei za besedo “otroke” doda besedilo, ki se glasi: “ – in prilagojene programe za predšolske otroke s posebnimi potrebami,”. V prvem odstavku se v drugi alinei besede “vzgojni in posebni program” nadomestijo z besedami “vzgojne in posebne programe”. V prvem odstavku se v deveti alinei besedilo spremeni tako, da se glasi: “– določa navodila za prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov,”. V prvem odstavku se doda nova enajsta alinea, ki se glasi: “– sprejme navodila za prilagojeno izvajanje programa za učence Rome,”. Dosedanja enajsta, dvanajsta, trinajsta, štirinajsta, petnajsta, šestnajsta, sedemnajsta, osemnajsta, devetnajsta in dvajseta alinea postanejo dvanajsta, trinajsta, štirinajsta, petnajsta, šestnajsta, sedemnajsta, osemnajsta, devetnajsta, dvajseta in enaindvajseta alinea.

V 29. členu se v prvem odstavku v drugi alinei črta vejica in doda besedilo, ki se glasi: “in uvajanje novih programov,”.

V 36. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Četrta alinea prejšnjega odstavka ne velja za državljane držav članic Evropske unije.”

V 37. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Četrta alinea prejšnjega odstavka ne velja za državljane držav članic Evropske unije.”

V 48. členu se besedilo “o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izobraževalnim delom v vrtcu oziroma šoli” nadomesti z besedilom, ki se glasi: “obravnava zadeve, ki mu jih predloži vzgojiteljski, učiteljski, andragoški oziroma predavateljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, skupnost učencev, vajencev, dijakov ali študentov”.

V 49. členu se v prvem odstavku doda nova sedemnajsta alinea, ki se glasi: “– zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov,”. Dosedanja sedemnajsta, osemnajsta, devetnajsta, dvajseta in enaindvajseta alinea postanejo osemnajsta, devetnajsta, dvajseta, enaindvajseta in dvaindvajseta alinea.

V 53. členu se v drugem odstavku beseda “izpolnjuje” nadomesti z besedilom “ima najmanj visokošolsko izobrazbo ter izpolnjuje druge”. Dodajo se novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: “Za ravnatelja višje strokovne šole je lahko imenovan, kdor ima naziv predavatelja višje šole in najmanj pet let izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena je za ravnatelja lahko imenovan tudi kandidat, ki nima ravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata. Če ravnatelj ravnateljskega izpita ne opravi v roku iz prejšnjega odstavka, mu preneha mandat po zakonu.” V četrtem odstavku se besedi “štiri leta” nadomestita z besedama “pet let”. Na koncu petega odstavka se doda besedilo, ki se glasi: “Mnenje ni potrebno, če se ravnatelja razreši na njegov predlog.” Dosedanji tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek postanejo šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek.

V 55. členu se v tretjem odstavku besedi “štiri leta” nadomestita z besedama “pet let”. Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: “Pri imenovanju direktorja se uporabljata določbi četrtega in petega odstavka 53. člena tega zakona. Za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja se uporabljajo določbe 54. člena tega zakona.”

V 56. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: “Pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj. Ravnatelj mora pomočnika ravnatelja, ki ga razreši, seznaniti z razlogi za razrešitev. Pred razrešitvijo mora ravnatelj z razlogi za razrešitev seznaniti vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor.”

59. člen se spremeni tako, da se glasi: “Ravnatelj in direktor javnega vrtca oziroma šole se razrešita pod pogoji in po postopku, ki je določen za direktorja javnega zavoda, če s tem zakonom ni drugače določeno.”

V 60. členu se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita: “Ne glede na prejšnji odstavek v šoli, ki programa gimnazije ne izvaja v okviru samostojne organizacijske enote, o zadevah, ki se nanašajo na program gimnazije, odločajo le člani učiteljskega zbora oziroma strokovnega aktiva, ki izvajajo ta program. Določba tretjega odstavka tega člena velja tudi za zasebne višje strokovne šole, če izvajajo javno veljavne programe.”

V 61. členu se v drugem odstavku v peti alinei črta besedilo “in pomočnika ravnatelja”.

V 78. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “Vrtec oziroma šola je dolžna uporabljati sredstva v skladu z namenom, za katerega so ji bila dodeljena.”

V 81. členu se v četrtem odstavku na koncu pika nadomesti z vejico ter se dodata novi šesta in sedma alinea, ki se glasita: “– prevoze učencev s posebnimi potrebami v skladu z določbo šestega odstavka 56. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96 in 33/97) ob pouka prostih dnevih in – prevoze predšolskih otrok v skladu s 15. členom zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/00).” V zadnjem odstavku se črta zadnja alinea in se dodajo nove alinee, ki se glasijo: “– sredstva za obvezne zdravniške preglede dijakov, vajencev in študentov višje strokovne šole zaradi praktičnega pouka oziroma praktičnega izobraževanja, – sredstva za izvedbo obravnave in postopkov usmerjanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v skladu z zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, – sredstva za prevoze učencev osnovne šole in sredstva za varstvo vozačev, katerih pot v šolo je ogrožena zaradi velikih zveri.”

V 82. členu se v prvem odstavku tretja alinea spremeni tako, da se glasi: “– sredstva za prevoze učencev osnovne šole v skladu s 56. členom zakona o osnovni šoli, razen za prevoze učencev s posebnimi potrebami ob pouka prostih dnevih,”.

Za 82. členom se doda nov 82.a člen, ki se glasi: Javni vzgojno izobraževalni zavodi so dolžni skleniti ustrezno zavarovanje pred odgovornostjo za povzročeno škodo. Iz državnega proračuna se na podlagi izvršilnega naslova zagotavljajo sredstva za poravnavo odškodnine za škodo, nastalo pri vzgojno izobraževalnem delu in s tem povezanimi dejavnostmi in aktivnostmi, javnim vzgojno izobraževalnim zavodom, katerih ustanoviteljica je država, javnim osnovnim šolam in javnim glasbenim šolam. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zagotavlja lokalna skupnost javnim osnovnim in javnim glasbenim šolam sredstva za poravnavo odškodnine za škodo, nastalo v zvezi s prostorom, opremo ali pripomočki, ki jih po določbi 82. člena tega zakona le-ta zagotavlja za izvajanje vzgojno izobraževalnega dela in s tem povezanimi dejavnostmi in aktivnostmi. Če izključne obveznosti države oziroma lokalne skupnosti za zagotovitev sredstev iz prejšnjih dveh odstavkov ni mogoče določiti, se ta zagotovijo v deležu, ki ga država in lokalna skupnost določita s posebnim sporazumom. Delež države ne sme preseči 70% potrebnih sredstev.”

V 84. členu se v četrtem odstavku za besedo “delavcev” postavi vejica in doda besedilo, ki se glasi: “delovno oziroma učno obveznost ravnatelja in pomočnika ravnatelja”.

V 86. členu se v drugem odstavku za besedama “za plače” postavi vejica in doda besedilo: “druge osebne prejemke v skladu s kolektivno pogodbo”. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: “Zasebne šole lahko sodelujejo na natečajih za učila in učne pripomočke, ki so namenjeni javnim šolam.” Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V 89. členu se v prvem odstavku beseda “strokovnih” nadomesti z besedilom, ki se glasi: “in drugi osebni prejemki”, za besedo “zakonom” pa postavi vejica in dodata besedi “kolektivno pogodbo”. V drugem odstavku se za besedo “plače” doda besedilo, ki se glasi: “in drugi osebni prejemki”.

V 92. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mojstrom, ki izobražujejo vajence, ni potrebno opravljati strokovnega izpita v skladu s tem zakonom.” Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: “Izobrazbo za strokovne delavce, v primerih, ko to določa zakon, pa tudi stopnjo izobrazbe, določi minister, potem, ko si je pridobil mnenje pristojnega strokovnega sveta. Ustrezne delovne izkušnje ter kriterije za vidne dosežke na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje.” Dosedanji četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek.

V 94. členu se v prvem odstavku za besedo “knjižničar” postavi vejica in doda beseda “laborant”. V tretjem odstavku se na začetku doda stavek, ki se glasi: “Laborant mora imeti najmanj srednjo oziroma srednjo strokovno izobrazbo in pedagoško-andragoško izobrazbo.”

V 100. členu se v prvem odstavku beseda “naziv” nadomesti z besedama: “strokovni naslov”.

V 105. členu se v drugem odstavku za besedo “mentor” postavi vejica, nadaljnje besedilo pa se nadomesti z besedilom “svetovalec in svetnik.” Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: “V nazive iz prejšnjega odstavka napredujejo tudi ravnatelj, direktor in pomočnik ravnatelja ter predavatelji višjih šol.” Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: “Naziv predavatelj višje šole podeli predavateljski zbor ustrezne višje strokovne šole po poprejšnjem soglasju Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje. Če predavateljski zbor še ni konstituiran ali je treba imenovati predavatelje za izobraževalni program, ki ga šola na novo uvaja, naziv podeli Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje.” Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi: “V nazive po tem zakonu napredujejo tudi strokovni delavci, zaposleni v javnih zavodih iz 28. člena tega zakona, ki opravljajo vzgojno- izobraževalno delo oziroma svetovalno ali razvojno delo v zvezi z vzgojo in izobraževanjem.”

V 108. členu se beseda “prijavijo” nadomesti z besedo “objavijo”.

V 109. členu se v prvem in drugem odstavku beseda “prijavo” in v tretjem odstavku beseda “prijave” nadomesti z besedo “objavo” oziroma “objave”.

V 110. členu se črta sedmi odstavek.

V 113. členu se črta drugi stavek.

V 118. členu se v prvem odstavku beseda “pravnomočnosti” nadomesti z besedo “dokončnosti”.

V 125. členu se v prvem odstavku število “18” nadomesti s številom “20”. V drugem odstavku se pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: “vendar najdlje do konca šolskega leta v naslednjem letu.” Tretji in četrti odstavek se črtata. Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

V 136. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: “Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, čeprav ne izpolnjuje pogojev za opravljanje te dejavnosti oziroma ni vpisana v razvid po tem zakonu (33., 34., 36., 37. in 38. člen).” V drugem odstavku se število “50.000,00” nadomesti s številom “100.000” in se na koncu v oklepaju za številom “99.” doda besedilo “ter 104., 146., 147. in 148.”. Tretji odstavek se črta. Dodata se nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita: “Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba: – če opravlja dejavnost v nasprotju s tem zakonom (5., 6. in 9. člen); – če ne izvrši odločbe državnega organa (sedemnajsta alinea prvega odstavka 49. člena); – če pridobiva oziroma uporablja sredstva v nasprotju s tem zakonom (78., 80., 83., 88. in 89. člen). Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.”

139. člen se spremeni tako, da se glasi: “Ustanovitelj vrtca uskladi organizacijo vrtca s tem zakonom najkasneje do začetka šolskega leta, v katerem se bo začel izvajati program 9-letne osnovne šole v vseh osnovnih šolah v državi.”

V 146. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Vzgojitelji v vrtcih, ki so izpolnjevali pogoje za opravljanje dela v vrtcih pred uveljavitvijo tega zakona, lahko opravljajo delo vzgojitelja v prvem razredu devetletne osnovne šole.” Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

V 148. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko opravljajo delo knjižničarja tudi drugi strokovni delavci, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljali delo knjižničarja in so izpolnjevali pogoje za to delo po predpisih, ki so veljali do 15. marca 1996.”

V 149. členu se besedilo za besedo “pridobljeno” nadomesti z besedilom: “pedagoško in pedagoško-andragoško izobrazbo.” Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: “Učitelji, svetovalni delavci in strokovni delavci iz prejšnjega odstavka imajo pridobljeno specialno pedagoško izobrazbo za tisto področje vzgojno-izobraževalnega dela z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami, na katerem so opravljali strokovni izpit.”

Ravnatelji šol, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona višješolsko izobrazbo, ki so si jo pridobili po programih, sprejetih pred uveljavitvijo zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 39/95 – odločba US, 18/98 – odločba US, 35/98 – odločba US in 99/99), petindvajset let delovne dobe in so opravljali funkcijo ravnatelja najmanj dva mandata, so lahko ne glede na določbo drugega odstavka 53. člena zakona ponovno imenovani za ravnatelja, če izpolnjujejo druge pogoje za ravnatelja po določbi tega člena. Ravnatelji, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjega odstavka in so bili do uveljavitve tega zakona imenovani za ravnatelja v skladu s 144. členom zakona so lahko ponovno imenovani za ravnatelja do 1. septembra 2003. Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so lahko za ravnatelja imenovani tudi sedanji vršilci dolžnosti ravnatelja, ki so začeli opravljati funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja po 1. septembru 2000. Kdor je imenovan za ravnatelja v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, si mora pridobiti predpisano izobrazbo in naziv najkasneje do 1. septembra 2005 oziroma mora najkasneje v enem letu po začetku mandata opraviti ravnateljski izpit. Ravnateljem, ki ne opravijo obveznosti v roku iz prejšnjega odstavka, preneha mandat na podlagi zakona. Ne glede na določbo prvega odstavka 56. člena zakona je lahko za pomočnika ravnatelja imenovan tudi učitelj, ki lahko opravlja vzgojno izobraževalno delo v skladu z določbo 146. člena zakona ter ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj 5 let naziv mentor.

Mandati ravnateljev, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, se iztečejo po štirih letih od njihovega začetka.

Določbi 11. in 12. člena tega zakona se začneta uporabljati z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji. Ne glede na določbi drugega odstavka 22. člena in 23. člena tega zakona se za prevoze učencev osnovne šole v primerih, ko je v skladu s 56. členom zakona o osnovni šoli ugotovljeno, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo, zagotavlja iz državnega proračuna v letu 2002 70% sredstev, v letu 2003 50% sredstev in v letu 2004 30% sredstev. V preostalem delu zagotavljajo sredstva lokalne skupnosti. Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati določbi drugega in tretjega odstavka 144. člena zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 411-01/90-16/28 Ljubljana, dne 18. julija 2001. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.