Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Mlečni potok, Zapajliška grapa, Plaščak, Mislinja, Plešiščica, Črni potok, Vuhredščica, Požarnica, Bistrica (Muta), Oplotnica, Dravinja in Poljanska Sora za proizvodnjo električne energije

S to uredbo Vlada Republike Slovenije določa pogoje za podeljevanje koncesije za gospodarsko izkoriščanje vodotokov Mlečni potok, Zapajliška grapa, Plaščak, Mislinja, Plešiščica, Črni potok, Vuhredščica, Požarnica, Bistrica (Muta), Oplotnica, Dravinja in Poljanska Sora (v nadaljnjem besedilu: vodotoki) na naslednjih odsekih: Vodotok Občina Koordinate zgornje vode (m.n.m.) Koordinate spodnje vode (m.n.m.) Bruto potencial  (kW) Mlečni potok Tolmin 595,00 575,00 6 Zapajliška grapa Mlečni potok Tolmin 690,00

- 575,00 575,00 23 Plaščak Tolmin 248,00 196,00 36 Mislinja Mislinja 845,00 730,00 745 Mislinja Mislinja 692,00 642,00 467 Mislinja Mislinja 610,00 597,00 128 Mislinja Mislinja 580,30 568,00 121 Plešiščica Lovrenc na Pohorju 640,00 600,00 78 Črni potok Ribnica na Pohorju 818,00 798,00 25 Vuhredščica Radlje ob Dravi 430,00 419,00 97 Vuhredščica Radlje ob Dravi 328,00 319,00 97 Požarnica Vuzenica 462,00 444,00 18 Požarnica Vuzenica 397,00 385,00 18 Bistrica (Muta) Muta 356,50 352,50 39 Oplotnica Zreče (50 %) Sl. Bistrica (50 %) 840,50 778,00 245 Oplotnica Zreče (14 %) Oplotnica (36 %) Sl. Bistrica (50 %) 752,60 607,60 960 Oplotnica Oplotnica (50 %) Sl. Bistrica (50 %) 607,60 600,00 50 Oplotnica Oplotnica (50 %) Sl. Bistrica (50 %) 545,00 433,00 769 Dravinja Videm 222,65 220,15 211 Poljanska Sora Gorenja vas - Poljane 410,00 406,00 232 Vodotok Občina Koordinate zgornje vode (m.n.m.) Koordinate spodnje vode (m.n.m.) Bruto potencial (kW) Mlečni potok Tolmin 595,00 575,00 6 Zapajliška grapa Mlečni potok Tolmin 690,00 - 575,00 575,00 23 Plaščak Tolmin 248,00 196,00 36 Mislinja Mislinja 845,00 730,00 745 Mislinja Mislinja 692,00 642,00 467 Mislinja Mislinja 610,00 597,00 128 Mislinja Mislinja 580,30 568,00 121 Plešiščica Lovrenc na Pohorju 640,00 600,00 78 Črni potok Ribnica na Pohorju 818,00 798,00 25 Vuhredščica Radlje ob Dravi 430,00 419,00 97 Vuhredščica Radlje ob Dravi 328,00 319,00 97 Požarnica Vuzenica 462,00 444,00 18 Požarnica Vuzenica 397,00 385,00 18 Bistrica (Muta) Muta 356,50 352,50 39 Oplotnica Zreče (50 %) Sl. Bistrica (50 %) 840,50 778,00 245 Oplotnica Zreče (14 %) Oplotnica (36 %) Sl. Bistrica (50 %) 752,60 607,60 960 Oplotnica Oplotnica (50 %) Sl. Bistrica (50 %) 607,60 600,00 50 Oplotnica Oplotnica (50 %) Sl. Bistrica (50 %) 545,00 433,00 769 Dravinja Videm 222,65 220,15 211 Poljanska Sora Gorenja vas - Poljane 410,00 406,00 232

Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodotoke iz prejšnjega člena izključno za proizvodnjo električne energije.

Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-       da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali da je fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije,

-       da je sposoben za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena. Koncesija se lahko podeli eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka. V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe.

Koncesionar sme odvzemati vodo le, ko je naravni pretok v vodotoku večji od ekološko sprejemljivega pretoka (Qes). V primerih, ko pretok v strugi zaradi naravnih razmer pade pod Qes, mora koncesionar prekiniti z odvzemom vode in ustaviti proizvodnjo. Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih pogojev po predpisih in pogojev iz prejšnjega člena zagotoviti še:

-       ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospodarskega izkoriščanja vodotoka drugih obstoječih uporabnikov,

-       ukrepe proti poslabšanju vodnega režima med gradnjo,

-       ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podtalnice,

-       izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo vplivov na poslabšanje kakovosti površinskih voda, poslabšanje vodnega režima in da bo omogočena migracija vodnih organizmov,

-       ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,

-       varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami (in ohranjanje vsaj dosedanje poplavne varnosti na vplivnem območju objektov in naprav med gradnjo in v času trajanja koncesije),

-       smotrno gospodarsko izkoriščanje naravnega vira ob izbiri ustrezne tehnologije,

-       izvedbo predvidenega posega v okolje na način, ki bo omogočal najmanjšo porabo prostora, snovi in energije med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne,

-       upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti in načel sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev,

-       javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer je to utemeljeno,

-       ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,

-       ohranjanje in varovanje naravnih vrednot,

-       ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja okolja po prenehanju koncesije. Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v upravnih aktih v zvezi s posegi v prostor.

Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.

Koncesija se podeli za dobo trideset let. Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe. Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.

Koncesija se nanaša na vodni potencial vodotokov med kotama zgornje in spodnje vode mHE iz 1. člena te uredbe.

Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto rabe vode posebej ves čas trajanja koncesije. Višina plačila za koncesijo je sorazmerna razpoložljivosti vode in vrednosti, ki jo za proizvedeno električno energijo imetniki koncesije pridobijo na trgu.

Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občin, na območju katerih je del vodnega telesa površinske vode, ki je namenjen za proizvodnjo električne energije. Plačilo za koncesijo se med državo in občinami razdeli v razmerju 40:60 v korist občin. Če je del vodnega telesa površinske vode, za rabo katerega je podeljena koncesija, na območju več občin, se del plačila za koncesijo iz prejšnjega odstavka, ki je namenjen občinam, razdeli med občine skladno s pripadajočim deležem potencialne energije dela vodnega telesa.

Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi letne količine proizvedene električne energije. Letna količina proizvedene električne energije iz prejšnjega odstavka je električna energija, ki je v koledarskem letu v hidroelektrarni proizvedena in oddana v javno električno omrežje. Višina plačila za koncesijo je enaka 3% povprečne prodajne vrednosti v koledarskem letu proizvedene in v javno električno omrežje oddane električne energije.

Višina plačila za koncesijo se določi na podlagi povprečne prodajne vrednosti 1 kWh električne energije in količine električne energije, ki je v koledarskem letu iz hidroelektrarne oddana v javno električno omrežje. Povprečno prodajno vrednost 1 kWh električne energije določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Povprečna prodajna vrednost 1 kWh električne energije je enaka letni povprečni vrednosti 1 kWh električne energije, ki jo pod pogoji za kvalificiranega proizvajalca električne energije daje v omrežje hidroelektrarna z električno močjo nad 1 MW, ki obratuje več kot 10 let.

Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.

Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati koncesijo po tej uredbi, mora posredovati podatke, potrebne za izračun v tridesetih dneh po prenehanju rabe vode za proizvodnjo električne energije.

Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, posredovanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu je agencija izstavila račun za plačilo za koncesijo.

Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance. Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru. Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo, se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh potem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo. Za nepravočasno plačane zneske plačila za koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.

Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe povprečne prodajne vrednosti za 1 kWh električne energije.

Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o rabi vode iz svojih evidenc o rabi vode.

Koncesionar ima pravico do izključnega izkoriščanja tistega dela vodnega energetskega potenciala, ki je predmet koncesije.

Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpektorji.

Razlogi in način prenehanja koncesije se določijo v koncesijski pogodbi skladno z zakonom o vodah.

Koncesije na vodotokih iz 1. člena te uredbe se podelijo brez javnega razpisa na podlagi druge točke 111.c člena zakona o varstvu okolja. Koncesionarja določi Vlada Republike Slovenije z upravno odločbo. Koncesionar mora v roku treh let od izdaje odločbe iz prejšnjega odstavka skleniti koncesijsko pogodbo, sicer koncesija preneha veljati. Koncesionar je na podlagi odločbe o določitvi koncesionarja upravičen pričeti vse upravne postopke, povezane s posegom v prostor, in opravljati druge investitorske posle.

Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo. Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta Vlada Republike Slovenije. V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe uredbe.

Koncesionar, ki na dan uveljavitve te uredbe uporablja objekte ali naprave za proizvodnjo električne energije pod pogoji iz koncesijske pogodbe, začne plačevati za koncesijo ne glede na določbe iz koncesijske pogodbe od 1. julija 2003 dalje pod pogoji in na način iz te uredbe. Koncesionar, ki na dan uveljavitve te uredbe uporablja objekte ali naprave za proizvodnjo električne energije, koncesijske pogodbe pa do uveljavitve te uredbe še ni podpisal, začne plačevati za koncesijo od 1. julija 2003 dalje pod pogoji in na način iz te uredbe. Koncesionar, ki je začel z oddajanjem električne energije v javno omrežje po 1. juliju 2003, začne plačevati koncesijo z dnem začetka oddajanja.

Višino akontacije plačila za koncesijo v letu 2003 določi agencija na podlagi podatkov o proizvedeni in v javno električno omrežje oddani električni energiji v letu 2002. Podatke o proizvedeni in v javno električno omrežje oddani električni energiji v letu 2002 mora koncesionar posredovati agenciji najkasneje do 30. septembra 2003. Če koncesionar agenciji ne posreduje podatkov v roku iz prejšnjega odstavka, se za višino akontacije plačila za koncesijo v letu 2003 uporabijo podatki ministrstva, pristojnega za energijo, o proizvodnji električne energije kvalificiranih proizvajalcev električne energije za leto 2001.

Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost podatkov o proizvedeni in v javno električno omrežje oddani električni energiji za določitev akontacije v letu 2003, hraniti še najmanj pet let po uveljavitvi te uredbe.

Ne glede na določbe drugega odstavka 8.c člena te uredbe je za leto 2003 povprečna prodajna vrednost 1 kWh električne energije 12,2 tolarjev. Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Mlečni potok, Zapajliška grapa, Plaščak, Mislinja, Plešiščica, Črni potok, Vuhredščica, Požarnica, Bistrica (Muta), Oplotnica, Dravinja in Poljanska Sora za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 34/01) vsebuje naslednjo končno določbo: Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredb o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode za proizvodnjo električne energije, ki so bile izdane do uveljavitve zakona o vodah (Uradni list RS, št. 49/03) vsebuje naslednjo končno določbo: »6. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Mlečni potok , Zapajliška grapa , Plaščak , Mislinja , Plešiščica , Črni potok , Vuhredščica , Požarnica , Bistrica (Muta ), Oplotnica , Dravinja in Poljanska Sora za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 52/07) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.