Uredba o lokacijskem načrtu za vzporedni plinovod M 1/1 na odseku Kidričevo-Rogatec

S to uredbo se, ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1990 ter prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za območje Občine Kidričevo, prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za območje Občine Majšperk, prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za območje Občine Rogaška Slatina, prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za območje Občine Rogatec, sprejme lokacijski načrt za vzporedni plinovod M 1/1 na odseku Kidričevo–Rogatec (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt). Lokacijski načrt za vzporedni plinovod M 1/1 na odseku Kidričevo–Rogatec je izdelal Razvojni center Planiranje, Celje, d.o.o., v marcu 2001, pod številko projekta 296/98. Ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) je sprejete spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta za vzporedni plinovod M 1/1 na odseku Kidričevo–Rogatec izdelal Razvojni center Planiranje, Celje, d.o.o., v januarju 2006 pod številko projekta 067/04.

Lokacijski načrt vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivosti, velikosti, oblikovanje objektov, naprav in ureditev ter okoljevarstvene ukrepe. Tekstualni del obsega to uredbo in naslednje priloge:

-       povzetek za javnost,

-       izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Republike Slovenije,

-       obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta,

-       seznam strokovnih podlag,

-       smernice, analiza smernic, mnenja in projektni pogoji,

-       seznam sektorskih aktov in predpisov,

-       oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,

-       spisek parcel in lastnikov. Kartografski del obsega:

-       izrez iz Strategije prostorskega razvoja Republike Slovenije,

-       namensko rabo prostora – prikaz območja iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občin Kidričevo, Majšperk, Rogaška Slatina in Rogatec v merilu 1 : 10.000,

-       načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije v merilu 1 : 2.500,

-       načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – pregledna situacija v merilu 1 : 250.000,

-       načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – ureditvena situacija ter zbirna karta prometne, komunalne in energetske infrastrukture v merilu 1 : 2.500,

-       karakteristični prerez vkopa plinovoda,

-       karakteristični detajli križanj plinovoda. Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Kidričevo, Majšperk, Rogaška Slatina in Rogatec.

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele ali dele parcel, na katerih bo potrebno pridobiti služnostno pravico za uporabo zemljišča za izgradnjo cevovoda (širine šestnajst metrov) in parcele ali dele parcel, ki jih je potrebno odkupiti za izgradnjo objektov na plinovodu (blok ventili), po naslednjih katarstrskih občinah:

-       seznam parcel ali delov parcel, na katerih bo potrebno pridobiti služnostno pravico: k.o. Stoperce Parcele številka *85, 594, 598, 602/7, 786/5, 786/6, 786/4, 786/2, 1570/3, 786/1, 785/1, 784, 726/2, 725, 722/2, 722/1, 723/3, 1573/1, 848, 847, 854, 849, 856/1, 851/1, 859/2, 858/1, 916, 914/1, 1570/2, 908/2, 924/3, 923/1, 924/2, 1570/1, 922, 924/1, 1573, 943/1, 942/2, 948/1, 950, 952/1, 953/1, 957, 961, 967, 963/1, 1573/1, 950, 978/1, 978/2, 979, 984, 990, 989, 994/2, 993, 995, 996, 998, 1001, 1004, 1007, 1010, 1021/1, 1574, 1580, 1515/3, 1515/2, 1519, 1522, 1525, 1527/1, 1527/2, 1531, 1532, 1535, 1538/1, 1545, 1546, 1568/2/3, 1562, 1563, 1559, 1560, 1552, 720/6, 1013/2, 997, 1034/2, 941, 1568/1, 1515/1, 1009, 1573/3, 720/3; k.o. Sveča Parcele številka 458/1, 598/2, 443/4, 435, 436/1, 436/2, 426, 421, 418, 417, 420, 416, 587/1, 411, 410, 412, 409, 479, 483/1, 482, 483/2, 597/2, 486, 487, 488/1, 583/1, 499/2, 500, 499/1, 232/1, 231, 230/8, 230/2, 523/1, 523/2/3, 581/3, 525/6, 525/2, 525/3, 525/4, 527, 598/1, 189/1, 189/2, 539, 538, 540, 587/1, 541/1, 541/3, 120/1, 120/2, 546, 549, 547, 599, 594/2, 11/1, 12, 9, 4/2, 3/1, 3/2, 2, 1/2, 1/1, 541/2, 405/2, 537/3, 234/2, 242/2, *114, 415, 457/1, 457/5, 457/4, 596, 137; k.o. Skrblje Parcele številka 827, 828, 829, 831, 830, 832, 834/1, 834/2, 837, 839, 1423, 842, 1422/2, 1030, 1031, 1028, 1027, 1022/1, 1022/2, 1021/3, 1016, 1015/2, 303/1, 1425, 1414, 1376, 1413, 1360, 1373, 1372, 1359, 1384, 1392, 1391, 1393, 1444/2, 845, 1422/5, 1036/1, 1121; k.o. Lešje Parcele številka 704, 218, 217, 221, 222, 224, 214, 212, 220, 211, 210, 209, 208, 182, 702/1, 181, 180, 179, 178, 176, 141, 134, 132, 131/1, 127, 121, 120, 119/2, 119/1, 117/2, 117/1, 113, 111, 701/2, 528/1/2, 535/1, 530/2, 535/2/3, 532/2, 533, 556/1, 556/2, 81/4, 565/3, 571, 567, 572, 697/10, 569/3, 577/1, 578/10, 573/1, 577/4, 578/53, 578/41, 578/54, 578/32, 578/31, 578/12, 695/5, 695/1, 578/53, 578/13, *97, 529; k.o. Podlože Parcele številka 278/13, 278/20, 1240/2, 278/15, 278/19, 278/76, 278/110, 278/111, 278/112, 278/116, 278/114, 278/115, 1240/3, 278/86, 278/17, 266, 261/1, 1238, 278/75, 275/1, 1341, 1342, 1440; k.o. Pleterje Parcele številka 2, 920/2, 9, 8/1, 919, 368, 370, 371, 4, 3, 7/1, 7/2, 7/3, 8/2; k.o. Mihovce Parcele številka 882, 884/2, 572/1, 306, 305, 302, 301, 298, 239, 242, 243, 246, 862, 244, 245, 249, 250, 209, 208, 203, 202, 201, 198/2, 197, 198/1, 863/1, 195, 192, 191, 188, 187, 863/2, 122/1, 121, 120, 861/2, 123, 119, 118/1, 118/2, 115, 111, 108/2, 108/1, 103, 100, 97, 96, 93, 89, 86/3, 86/1, 86/4, 867/3, 876/1, 86/2, 78/1, 77, 75/2, 75/1, 70/1, 70/2, 69, 62/5, 62/4, 62/3, 62/2, 62/1, 61, 56/2, 56/1, 49, 48, 40, 39, 866, 76/1, 247, 596, 849/26, 883/2, 884/2, 194, 300, 934, 935/1, 935/2, 936, 937, 938/2, 1002, 931, 956, 955, 957, 1005, 962/1, 962/2, 963, 998/1, 1010, 1009, 308, 303, 304, 307/2, 307/1, 1000/2; k.o. Dragonja vas Parcele številka 522, 3, 6, 9, 12, 15, 520, 19/4, 18, 19/3, 20/3, 14; k.o. Tlake Parcele številka 908/1, 908/2, 905/1, 912/2, *200, 855/2, 856, 857/1, 850/3, 850/2, 851, 852, 831/2, 912/1, 823, 824, 834, 836/1, 835, 837, 1058, 790/2, 791/2, 792, 793/3, 793/4/1, 26, 39, 28, 37, 35, 34/2, 48/2, 51/1, 2/2, 6, 8/1, 8/3, 2/1, 1044/2, 73/1, 1, 7, 1060/1, 1060/2, 822, 905/5, *141/2; k.o. Strmec Parcele številka 168/1, 910, 906, 172/1, 137/2, 138/1, 138/2, 137/3, 137/1, 134, 126/2, 911, 126/1, 126/3, 122/4, 120, 122/1, 122/2, 126/1, 127/2, 129, 131, 169, 177, 122/3, 127/1, 191/3;

-       seznam parcel, katerih del bo potrebno odkupiti za izgradnjo blok ventilov: k.o. Pleterje Parcele številka B; k.o. Lešje Parceli številka B 528/1, 528/2, 535/5; k.o. Stoperce Parceli številka B.

Ureditveno območje lokacijskega načrta iz prejšnjega člena obsega:

-       del območja kompresorske postaje Kidričevo in del območja mejne merilnoregulacijske postaje Rogatec,

-       cevovod DN 500 z območjem delovnega pasu od kompresorske postaje Kidričevo (km 39 + 030) do mejne merilnoregulacijske postaje Rogatec (km 58 + 401,74),

-       blok ventil in stalna merilna mesta.

Trasa predvidenega visokotlačnega plinovoda (v nadaljevanju: plinovoda) poteka vzporedno s traso obstoječega plinovoda M1. Plinovod bo položen na oddaljenosti 8 metrov od obstoječega plinovoda. Medsebojna razdalja bo na določenih odsekih trase, zaradi večje težavnostne stopnje izgradnje, tudi manjša – tri metre. Dolžina plinovoda je 19.371 m. Plinovod se zgradi iz jeklenih cevi premera 500 mm z različnimi debelinami stene, izračunanimi z upoštevanjem različnih faktorjev glede na varnostni razred plinovoda in tlaka 70 bar. Blok ventil leži na točki v km 46 + 357. Pri gradnji vzporednega plinovoda M 1/1 se upošteva delovni tlak 70 barov. Za kontrolo delovanja sistema katodne zaščite cevovoda je treba določiti merilna mesta za kontrolo potenciala in uporabnosti, ki bodo postavljena na naslednje dele cevovoda:

-       na zaščitene cevi na križanju s prometnicami,

-       na križanju z ostalimi kovinskimi napeljavami,

-       na izolacijske stopnice v tleh,

-       na priključna mesta postaje za katodno zaščito,

-       na prehode čez reke,

-       na napeljave z galvanskimi anodami. Vsa merilna mesta na obstoječem plinovodu je treba usposobiti tudi kot merilna mesta za novi plinovod. Pri novih prečkanjih se izvede nova merilna mesta.

Velikosti in oblikovanje nadzemnih objektov plinovoda:

-       nadzemni deli plinovoda morajo biti dimenzionirani skladno s pretočno kapaciteto in tlačnimi razmerami,

-       velikost objektov, naprav ter zemljišč je določena skladno z veljavnimi predpisi.

Delovni pas, ki je potreben za gradnjo plinovoda, sega 6 m na eno stran plinovoda in 10 m na drugo stran plinovoda. Ožji del pasu je namenjen odlaganju materiala, širši del pa za prehod strojev, varjenje plinovoda in polaganje plinovoda v jarek. Na območju objektov in preostalih ovir na trasi je širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi drugačna, kar mora izvajalec upoštevati pri izvajanju gradbenih del in montaži plinovodne cevi. Tam, kjer se trasa plinovoda približa poseljenim območjem, je treba upoštevati veljavno zakonodajo, tako da bo predvideni poseg čim manj vplival na obstoječo rabo, objekte in dejavnosti v prostoru ter da omejitve zaradi predvidene skupne trase sedanjega in predvidenega plinovoda ne bodo večje od obstoječih. Med gradnjo in po njej je treba zagotoviti ustrezne in nemotene bivalne razmere.

Trasa plinovoda prečka ceste na naslednjih točkah: km 41 + 824        Lokalna cesta R III 680 Mihovci–Lovrenc km 44 + 347        Regionalna cesta R III 688 Poljčane–Majšperk km 45 + 552        Regionalna cesta R III 688 Poljčane–Majšperk km 47 + 941        Regionalna cesta R II 432 Stoperce–Majšperk km 47 + 983        Lokalna cesta v Prešo km 48 + 460        Regionalna cesta R II 432 Stoperce–Majšperk km 49 + 972        regionalna cesta R II 432 Stoperce–Majšperk km 50 + 869        Lokalna cesta km 53 + 360        regionalna cesta R II 432 Rogatec–Majšperk km 54 + 068        regionalna cesta R II 432 Rogatec–Majšperk km 54 + 448        regionalna cesta R II 432 cesta Rogatec–Majšperk km 54 + 862        lokalna cesta km 55 + 770        lokalna cesta km 56 + 741        regionalna cesta R II 432 Rogatec–Majšperk km 57 + 566        regionalna cesta R II 432 Rogatec–Majšperk km 57 + 856        lokalna cesta. Vsa križanja in približevanja s cestami je treba izvesti skladno s pogoji upravljavcev cest.

Železniško progo Pragersko–Središče prečka plinovod v km 6 + 698 železnice. Križanje je potrebno izvesti skladno s pogoji Slovenskih železnic, d.d.

Trasa plinovoda prečka visokonapetostne (VNN) in nizkonapetostne (NNN) elektro vode v naslednjih točkah: km 39 + 204   VNN km 39 + 237   VNN km 39 + 350   VNN km 40 + 357   VNN km 40 + 381   VNN km 40 + 409   VNN km 40 + 449   VNN km 40 + 487   VNN km 40 + 657   VNN km 41 + 370   VNN km 43 + 959   VNN km 44 + 376   VNN km 45 + 159   NNN km 45 + 548   VNN km 45 + 634   VNN km 45 + 841   VNN km 47 + 276   NNN km 47 + 933   NNN km 47 + 958   VNN km 48 + 247   VNN km 48 + 272   VNN km 48 + 692   VNN km 49 + 210   VNN km 49 + 412   VNN km 49 + 705   VNN km 49 + 960   VNN km 49 + 994   VNN km 50 + 801   NNN km 50 + 931   VNN km 51 + 033   VNN km 51 + 303   VNN km 51 + 765   NNN km 51 + 882   NNN km 52 + 190   NNN km 52 + 287   VNN km 52 + 332   NNN km 52 + 677   VNN km 52 + 874   VNN km 52 + 943   NNN km 53 + 112   VNN km 53 + 229   NNN km 53 + 537   VNN km 53 + 628   VNN km 53 + 849   NNN km 56 + 664   NNN km 56 + 809   VNN km 57 + 103   VNN km 58 + 247   VNN. Vsa križanja z elektroenergetskimi vodi je treba izvesti v skladu s pogoji Elektro Slovenija, d.o.o., Ljubljana. Investitor plinovoda je dolžan naročiti pri pooblaščeni in strokovno usposobljeni organizaciji elaborat križanja predvidenega plinovoda z vsemi obstoječimi in predvidenimi DV (110, 220 in 400 kV) ter na ta elaborat pridobiti soglasje pred gradnjo.

Trasa plinovoda prečka telekomunikacijske vode (TK) v naslednjih točkah: km 48 + 881   TK km 48 + 987   TK km 49 + 590   TK km 49 + 630   TK km 50 + 136   TK km 50 + 861   TK km 51 + 787   TK km 52 + 214   TK. Vsa križanja oziroma približevanja s TK omrežjem morajo biti usklajena s Telekomom Slovenije, d.d., Ljubljana.

Trasa plinovoda prečka obstoječe plinovode v naslednjih točkah: km 39 + 030   Plinovod R14 km 48 + 930   Plinovod M1 km 49 + 691   Plinovod M1 km 51 + 581   Plinovod M1 km 56 + 131   Plinovod M1 km 57 + 524   Plinovod M1. Vsa križanja plinovodov morajo biti izvajana v skladu s pogoji Geoplina, d.o.o., Ljubljana.

Trasa plinovoda prečka vodovod v naslednjih točkah: km 44+354, km 45+118, km 45+563, km 47+928, km 51+882, km 51+995, km 52+462, km 53+126, km 53+326, km 53+396, km 53+416. Vsa križanja in približevanja plinovoda in vodovoda je treba izvesti skladno s pogoji Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije in upravljavca vodovoda.

Posegi v tla morajo biti izvedeni tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Pri gradnji morajo biti uporabljeni le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Treba je omejiti gibanje strojev na območje delovnega pasu in zavarovati tla (talni tipi) pred poškodbami, povzročenimi ob sami gradnji in po njej.

Prst je treba odstranjati in premeščati na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in mešanja z manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se izvedejo tako, da bo ohranjena njena rodovitnost in količina. Pri izvedbi je treba ločiti zgornji humusni sloj prsti od spodnjih slojev. Na območju, kjer plinovod preseka izgrajene melioracijske, namakalne in osuševalne komplekse je treba izvesti delne rekonstrukcije oziroma prilagoditi sisteme tako, da je zagotovljeno njihovo nadaljnje delovanje. Na melioriranih površinah mora biti plinovod vkopan minimalno dva metra pod površino terena, oziroma v skladu z zahtevami upravljavca melioriranih površin. Na celotni trasi plinovoda bo zaradi gradnje plinovoda potrebno v dolžini 5156 m izvesti ukrepe za izboljšanje kmetijskih zemljišč. Na območju sadovnjakov bo izvedena trajna krčitev sadnega drevja v širini pet metrov levo in desno od osi plinovoda. V tem delu je na celotni trasi prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo več kot en meter globoko in obdelovati zemljišče globlje kot pol metra. Predvidene travne površine naj se zasadijo s travnim drobirjem, ki naj bo pridobljen na bližnjih travnikih in ne s travno deteljnimi mešanicami.

Trasa plinovoda poteka po območju gozda na naslednjih odsekih: k.o. Podlože, k.o. Lešje – ca. 1.300 m; k.o. Skrblje – 70 m; k.o. Stoperce – ca. 1.100 m; k.o. Strmec – 220 m. Pred pričetkom gradnje mora morebitno drevje za posek označiti pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove Slovenije, ki mora biti predhodno obveščen o začetku gradbenih del. Na odsekih, kjer plinovod prečka gozdove, bo v delovnem pasu širine šestnajst metrov izvedena krčitev drevja. Trajno izkrčena površina ostane v širini pet metrov levo in desno od osi plinovoda. V tem delu je na celotni trasi prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo več kot en meter globoko. Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da je povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in tleh. Izkopano zemljino in morebitne štore ni dovoljeno deponirati v gozdu, ampak jih je potrebno vkopati v zasip. Po izgradnji plinovoda je treba teren ob trasi v delu, ki poteka skozi gozd, vzpostaviti v prvotno stanje. Odkopne in nasipne brežine na strmih pobočjih je treba sanirati ter zasaditi s primernimi drevesnimi vrstami (javor, češnja) in grmovnimi vrstami (dren, dobrovita, leska). Gozdne ceste je treba po končanih delih vzpostaviti v prvotno stanje. Dodatni posegi izven trase, zaradi pridobivanja materiala za zasutje plinovoda, niso dopustni. Po izgradnji plinovoda je treba zasaditi gozdne robove z zasaditvijo domačih dreves in grmovnic. Isto velja za zasaditve ob plinskih postajah. Poseki drevesne in grmovne vegetacije morajo biti opravljeni izven gnezditvene sezone.

Plinovod križa vodotoke na naslednjih mestih: km 42 + 508   kanal Reka km 43 + 428   reka Kamenščica km 43 + 749   reka Polskava km 47 + 180   reka Dravinja km 48 + 645   potok km 48 + 773   potok Skrabska km 48 + 890   potok Skrabska km 48 + 985   potok Skrabska km 49 + 217   potok Skrabska km 49 + 406   potok Skrabska km 49 + 552   potok Skrabska km 49 + 890   potok Skrabska km 50 + 129   potok Skrabska km 50 + 427   potok Skrabska km 50 + 683   potok Skrabska km 50 + 974   potok Skrabska km 51 + 733   potok Skrabska km 51 + 800   potok Skrabska km 52 + 364   potok Skrabska km 52 + 437   potok Skrabska km 52 + 985   potok Skrabska km 53 + 336   potok Skrabska km 54 + 038   potok Skrabska km 54 + 761   potok km 54 + 833   potok km 56 + 879   potok Draganja km 57 + 010   potok Draganja km 57 + 870   potok Draganja km 57 + 951   potok Draganja km 58 + 055   potok Draganja km 58 + 157   potok Draganja km 58 + 332   potok Draganja. Vsa križanja in poseganja v struge vodotokov je treba izvesti tako, da se ne spremeni narava vodotoka, to je pretok vode, kakovost vode in biološka raznovrstnost. Pri posegih v vodotoke je treba upoštevati:

-       pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za gradnjo plinovoda, je potrebno v skladu z 48. členom zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86, 32/89, 42/89 in 5/90, Uradni list RS ‑ stari, št. 8/91 in 10/91, RS/I, št. 15/91 in 17/91 ter Uradni list RS, št. 4/92, 55/92, 13/93, 32/93, 29/95, 52/00 in 2/01) pridobiti vodnogospodarsko soglasje od pristojnega republiškega upravnega organa in dovoljenje ministra za okolje in prostor, v skladu z 22. členom zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95, 9/99, 56/99 in 22/00);

-       s predvidenimi posegi se ne smejo poslabšati sedanje odtočne razmere voda (meteornih in površinskih) na celotnem vplivnem območju trase plinovoda;

-       ne sme se poslabšati vodni režim zaradi predvidenih posegov;

-       pri poseganju v vodotoke ne smejo nastajati nova erozijska žarišča in ne sme biti ogrožena stabilnost terena in obstoječih objektov. Na geološko nestabilnih terenih je potrebno dosledno upoštevati navodila strokovnjaka za področje geologije, geotehnike in geomehanike za preprečevanje plazov in stabilizacijo terena z ustreznim odvodom površinskih in globinskih voda in z ukrepi gradbene, biološke in kemične stabilizacije;

-       pri prečkanju vodotokov mora biti globina vkopa pri reguliranih koritih minimalno en meter in pri nereguliranih strugah minimalno en meter in pol. Korita vodotokov morajo biti po izvedenih prečkanjih vzpostavljena v prvotno stanje, območja izkopa pa ustrezno zavarovana pred erozijo. Prečkanje vodotokov je obvezno izvajati ob prisotnosti rečno nadzorne službe;

-       projektno dokumentacijo za predvidene regulacije vodotokov mora izdelati za taka dela registrirana in ustrezno usposobljena gospodarska družba. Za vsa prečkanja vodotokov je izdelane projekte za izvedbo potrebno predložiti Upravi Republike Slovenije za varstvo narave, izpostava Maribor in Celje;

-       kjer plinovod poteka paralelno z vodotokom mora znašati odmik plinovoda od roba struge potoka vsaj deset metrov oziroma pet metrov od spodnjega roba pete nasipa ob vodotoku na zračni strani;

-       pri poteku plinovoda po indunacijskih in drugih poplavnih območjih, je treba plinovod zavarovati pred vzgonom. Pri prečkanju Dravinje in Draganje morajo biti posegi v brežine in vegetacijo minimalni (zgolj točkovne ureditve na mestu prečkanja, brez obrežnih regulacijskih del), po končanih delih je treba brežine sonaravno urediti z zasaditvijo domačih grmovnic in drevesnih vrst. Vse vodnogospodarske ureditve ne smejo biti izvajane v času drsti, ne glede na to, da so ribe izlovljene in vodotoki izpraznjeni. Pred pričetkom posega v vodotoke je potrebno terminski plan izvajanja gradbenih in regulacijskih del uskladiti s predstavniki Ribiške družine Ptuj in jim omogočiti izlov rib na predelu polaganja plinovoda, deponiranje ujetih rib za čas gradnje in ponovno naselitev izpraznjenih vodotokov po zaključku del. Med gradnjo je treba preprečiti kakršnokoli izlivanje tekočin (naftni derivati, olja, cementne odplake itd.), ki bi spremenile kemizem vode v obravnavanih vodotokih.

Plinovod prečka ekološko pomembni območji:

-       dolino Dravinje na odseku od km 45 + 552 do km 47 + 556 in

-       območje Boč–Haloze–Donačka gora na odseku od km 47 + 963 do km 48 + 355 in od km 49 + 974 do km 55 + 914. Na območju iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati naravovarstvene usmeritve in zagotoviti naravovarstveni nadzor. Na naravni vrednoti se vsi posegi in dejavnosti izvajajo izjemoma, posegi in dejavnosti na območju vpliva na naravno vrednoto pa se izvajajo tako, da vpliv ne povzroči uničenja ali bistvene spremembe lastnosti naravne vrednote. Za varstvo posameznih naravnih vrednot se upoštevajo naslednje varstvene usmeritve:

-       gradbišče (s pomožnimi objekti) se organizira zunaj območij oziroma objektov naravnih vrednot,

-       dela v Dravinji se ne opravljajo v obdobju drstenja rib,

-       na območju mokrotnih travnikov Topolinjek in Glivno se vsa dela (vključno z odlaganjem materiala, transportnimi potmi) v celoti izvedejo in končajo med oktobrom in junijem. Gradbišče se organizira tako, da se vsa dela odvijajo samo na eni strani osi plinovoda, ki se določi ob terenskem ogledu ob zakoličbi. Ker je pri zemeljskih delih možnost odkritja objektov geološke naravne dediščine (paleontološke, strukturne, mineraloške), je potreben občasen geološki nadzor na celotnem območju gradnje. Nadzor mora izvajati strokovno usposobljena družba za geologijo. Ob pomembnejših geoloških najdbah je treba obvestiti Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, ki da strokovne smernice glede ohranjanja narave oziroma nadaljnjega ukrepanja. Dokumentacijo, ki nastane ob nadzoru, je treba poslati Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave.

Na trasi plinovoda ni evidentiranih območij kulturne dediščine. Zaradi verjetnosti odkritja novih območij kulturne dediščine mora investitor za potek plinovoda zagotoviti:

-       rezervatno varstvo arheološke dediščine na in ob trasi vzporednega plinovoda in na lokacijah spremljajočih objektov;

-       strojno odkrivanje ornice (močno poškodovana kulturna plast) na celotni trasi plinovoda samo pod stalnim nadzorom in vodstvom arheologa;

-       takojšnjo zaustavitev gradnje ob eventualnem odkritju arheološkega najdišča;

-       izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopovalnimi postopki. Vsaka degradacija eventualno med gradnjo odkrite kulturne dediščine, morebitna rušenja, prenosi ali premiki le‑te, morajo biti predhodno dogovorjeni s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.

Na poteku plinovoda preko geološko nestabilnih in labilnih območij je treba izvesti predhodne sanacije teh površin in graditi skladno s pogoji strokovno kvalificiranih geoloških in geomehanskih družb.

V času gradnje bo hrup v okolju povečan zaradi delovanja gradbenih strojev in transporta s težkimi transportnimi vozili, vendar ne bo presegal zakonsko določenih vrednosti. Investitor je dolžan upoštevati časovne omejitve in uporabljati delovne naprave in stroje, ki so izdelani v skladu z imisijskimi normami za hrup.

Med samo gradnjo plinovoda bo zaradi prašenja in izpušnih plinov delovnih strojev in transportnih vozil onesnaženost zraka povečana, vendar ne bo presegala zakonsko določenih emisij. Upravljavec plinovoda mora poskrbeti, da je v primeru poškodb nenadzorovano izpuščanje plina iz plinovoda v čim krajšem času onemogočeno in mora ukrepati v skladu z 22.in 23. členom te uredbe. Pri projektiranju je treba upoštevati določila uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih motorjev z notranjim izgorevanjem in nepremičnih plinskih turbin (Uradni list RS, št. 73/94), pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96 in 71/00).

Vsaki dve leti je treba zagotoviti čiščenje plinovodnih cevovodov. Investitor mora, skladno s predpisi zagotoviti odvoz kondenzatov iz separatorjev.Pri odvajanju vode po izvršenem tlačnem preizkusu je potrebno zagotoviti vse pogoje z vidika varstva okolja. Postopek čiščenja morata odobriti Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije in Vodnogospodarski inšpektorat Republike Slovenije.

Za zaščito pred požarom mora biti plinovod z vsemi napravami izveden skladno s predpisi in skladno z opredeljenimi cevovodnimi razredi v lokacijskem načrtu; za vzdrževanje in nadzor mora investitor zagotoviti ustrezno vzdrževanje in nadzor. Za nemoteno in varno delovanje plinovoda je potrebno:

-       prehoditi traso plinovoda na vsakih 6 mesecev in jo enkrat letno kontrolirati iz zraka;

-       zagotavljati stalno dostopnost na traso plinovoda z mehanizacijo za popravilo eventualne okvare. Na območju gozdov mora biti trasa stalno čiščena pet metrov levo in desno od osi plinovoda. Za dostop na traso bodo služile obstoječe poti;

-       celotna trasa mora biti označena na vseh lomnih točkah in križanjih z vodotoki in prometnicami s posebnimi oznakami rumene barve, ki so vidne tudi iz zraka;

-       na trasi bodo zgrajeni blokirni ventili, ki bodo ograjeni s predpisano ograjo in opremljeni z vsemi opozorili. Za dostop do blokirnih ventilov bodo izvedene dovozne poti;

-       na križanjih cest in železnice bo plinovodna cev vstavljena v zaščitno cev in opremljena z vohalnimi cevmi, za kontrolo eventualnega izpuščanja plina. Preizkus izpuščanja plina bo izvajan s plinskim detektorjem dvakrat letno.

Pri gradnji plinovoda bo nastalo 16.500 m3viškov materiala, ki bodo odpeljani na deponijo v Občini Kidričevo. Deponija je v srednjeročnem družbenem planu Občine Kidričevo opredeljena kot planska enota P15‑D1.

Investitor mora zagotoviti celosten načrt in izvajanje monitoringa za področja, ki jih določa poročilo o vplivih na okolje (izdelal IBE, d.d., maj 1999 pod št. B 114/32). Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja, določila te uredbe in soglasij. V delih kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja posamezne sestavine okolja (tla, vode, zrak, hrup) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da bo pridobljena utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja je potrebno zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov. Monitoring je treba izvajati v skladu z veljavnimi predpisi in usmeritvami poročila o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni in investitor poskrbi za dostopnost podatkov.

Za ureditev začasnih gradbišč – kompleksov gradbiščnih objektov in začasnih deponij je treba izdelati ustrezne načrte in pridobiti vsa potrebna soglasja. Po izgradnji plinovoda je treba zagotoviti, da bodo ta zemljišča vzpostavljena v prvotno stanje.

Poleg nalog in obveznosti, določenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorjev in izvajalcev tudi:

-       odpraviti v najkrajšem možnem času vse morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja plinovoda,

-       promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na cestnem omrežju, zagotoviti dostope do vseh zemljišč in objektov v času gradnje in po njenem zaključku,

-       vsem objektom na območju trase plinovoda je potrebno v času gradnje zagotoviti dostopnost; vse dovozne poti do objektov in kmetijskih ter gozdnih zemljišč je treba po opravljenih delih vzpostaviti v prvotno stanje,

-       v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja plinovoda,

-       v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tej uredbi, bodo natančneje določene v projektni dokumentaciji. Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če bodo pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobljene tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pri čemer pa se z njimi ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. Uredba o lokacijskem načrtu za vzporedni plinovod M 1/1 na odseku Kidričevo–Rogatec (Uradni list RS, št. 34/01) vsebuje naslednji prehodni in končni določbi:

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor – Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Kidričevo, Majšperk, Rogaška Slatina in Rogatec.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o lokacijskem načrtu za vzporedni plinovod M 1/1 na odseku Kidričevo–Rogatec (Uradni list RS, št. 34/06) črta 31. člen uredbe: ter vsebuje naslednjo končno določbo: »9. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o državnem prostorskem načrtu za razširitev kompresorske postaje Kidričevo (Uradni list RS, št. 54/10) v zvezi z delnim prenehanjem uporabe te uredbe določa: »35. člen Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati:

-       Uredba o lokacijskem načrtu za vzporedni plinovod M 1/1 na odseku Kidričevo-Rogatec (Uradni list RS, št. 34/01, 110/02 - ZUreP-1, 34/06 in 33/07 - ZPNačrt) v delu, ki se nanaša na območje parcel št. 3, 6, 9, 12, 13/2, 18, 19/4, 20/3 in 520, vse k.o. Dragonja vas, katerih del ureja ta uredba.

-       […].«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »36. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.