Odlok o razglasitvi Pelikanovega ateljeja v Celju za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

-        Celje – Pelikanov atelje (EŠD 9825). Enota ima zaradi kulturnih, tehniških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi tehniškega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena: Pelikanov atelje je edini v celoti ohranjen in muzejsko prezentiran primer zastekljenega fotografskega ateljeja s konca 19. stoletja pri nas. Je redkost tudi v širšem evropskem prostoru. Leta 1899 ga je dal v skladu s tedanjimi dunajskimi tehničnimi predpisi postaviti celjski fotograf Johan Martin Lenz. Leta 1920 ga je odkupil Josip Pelikan. Fotografski atelje ima zidano, delavnicam namenjeno pritličje in kovinsko, zastekljeno konstrukcijo fotografskega salona v nadstropju, z mehanizmi za prezračevanje, ogrevanje, zastiranje svetlobe in odvajanje kondenzne vode, z ohranjenimi kulisami in drugo opremo.

Spomenik stoji na parceli številka 2343/2, k.o. Celje. Meje spomenika so vrisane na zemljiško katastrski kopiji v merilu 1:1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje kulturnih, tehniških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorisne in višinske gabarite ateljeja in druge značilne stilne in tehniške elemente in opremo, razen vzdrževalnih posegov,

-        v območju spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturno-varstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,

-        prepovedano je parkiranje v neposredni okolici spomenika,

-        omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njej odvijajoče se dejavnosti. Spomenik je zavarovan z namenom, da se:

-        ohranijo kulturne, tehniške, umetnostne in arhitekturne ter zgodovinske vrednote spomenika,

-        poveča pričevalnost kulturnega spomenika,

-        predstavi kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

-        spodbudi učno – predstavitveno in znanstvenoraziskovalno delo.

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik ali njegove dele, so potrebni predhodni kulturno-varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine. Priloga 1: Kopija načrta Odlok o razglasitvi Pelikanovega ateljeja v Celju za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 26/01) vsebuje naslednjo končno določbo: Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa: »147. člen Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »148. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.