Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov

Pravilnik ureja subvencioniranje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija (v nadaljnjem besedilu: študenti), pogoje in postopek za dodeljevanje subvencij in nadzorovanje njihove porabe.

Minister, pristojen za visoko šolstvo, lahko v primeru naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, podaljša roke iz tega pravilnika, razen rokov iz drugega stavka prvega odstavka in drugega odstavka 24. člena tega pravilnika, s sklepom za čas trajanja takšnih okoliščin, vendar ne dlje kot za tri mesece.

Subvencije za bivanje študentov se dodelijo javnim in zasebnim zavodom, drugim pravnim osebam, registriranim za dejavnost študentskih domov (v nadaljnjem besedilu: študentski domovi), prek njih pa tudi zasebnikom, lastnikom sob (v nadaljnjem besedilu: zasebniki), ki sprejemajo študente v skladu z določili iz tega pravilnika. Za zasebnike iz prejšnjega odstavka se štejejo fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki, so lastniki nastanitvenih zmogljivosti in za subvencionirano bivanje ponujajo do 6 ležišč. Javni razpis za zasebnike objavijo študentski domovi. Subvencije se dodelijo za študente, ki izpolnjujejo pogoje in merila za subvencioniranje bivanja iz tega pravilnika in s študentskim domom sklenejo nastanitveno pogodbo. Javnim zavodom, ustanovljenim in registriranim za opravljanje javne službe študentskih domov oziroma dijaških domov, se subvencije dodeljujejo brez javnega razpisa.

Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), zasebnim študentskim domovom skladno z ugotovljenimi potrebami in razpoložljivimi proračunskimi sredstvi dodeljuje subvencije za bivanje študentov na podlagi enega ali več javnih razpisov, ki jih ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Na javni razpis iz prejšnjega odstavka se lahko prijavijo zasebni študentski domovi oziroma zavodi, ki jih je ustanovila oziroma soustanovila občina ter so registrirani za dejavnost študentskih domov in ki za subvencionirano bivanje ponujajo sedem ležišč ali več. Javnim zavodom, registriranim za dejavnost študentskih domov, se subvencije lahko dodeljujejo brez javnega razpisa.

Javni razpis mora vsebovati:

-       ime in sedež ministrstva,

-       predmet javnega razpisa in natančne pogoje, ki jih morajo zasebni študentski domovi, prejemniki subvencij, izpolnjevati,

-       roke za dodeljevanje subvencij,

-       rok, do katerega morajo biti poslane vloge za dodelitev subvencij, in način oddajanja vlog,

-       datum odpiranja vlog,

-       rok, v katerem bodo zasebni študentski domovi obveščeni o izbiri,

-       okvirno vsoto denarja ,

-       druge potrebne podatke.

Prijava na razpis mora vsebovati natančne podatke o:

-       vseh bivalnih zmogljivostih v zasebnem študentskem domu,

-       ceni bivanja v zasebnem študentskem domu,

-       pravilih za vselitev v zasebni študentski dom in

-       druge podatke, določene z razpisom.

Postopek za izbiro ustreznih zasebnih študentskih domov vodi tričlanska komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za visoko šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

Komisija ministrstva o izbiri ustreznega zasebnega študentskega doma odloča s sklepom najkasneje v 45 dneh po datumu za odpiranje vlog. V sklepu se določi tudi datum, do katerega mora biti podpisana pogodba med ministrstvom in izbranim zasebnim študentskim domom.

Kdor meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa, pa ni bil izbran, lahko v 8 dneh po vročitvi sklepa zahteva, da se preveri njegova utemeljenost. O zahtevku za preveritev utemeljenosti sklepa se odloči v 15 dneh po prejemu zahtevka. Odločitev je dokončna.

Med ministrstvom in izbranim zasebnim študentskim domom se za dodeljevanje subvencij sklene pogodba za eno študijsko leto. V njej mora biti poleg obveznih sestavin navedeno:

-       natančno število postelj (v zasebnem študentskem domu), namenjenih za bivanje študentov, ki bodo izpolnjevali pogoje in merila za subvencioniranje bivanja iz tega pravilnika,

-       način in postopek izplačevanja subvencij,

-       način in postopek za nadzorovanje namenske porabe sredstev,

-       določilo, da mora zasebni študentski dom ob nenamenski porabi sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi vrniti v proračun,

-       drugo.

Študentski domovi morajo študentu zagotavljati:

-       opremljeno sobo, skupne in pomožne prostore,

-       vzdrževanje stavbe, opreme in napeljav po sanitarno-tehničnih predpisih,

-       električno energijo za razsvetljavo in drugo uporabo,

-       možnost internetne povezave,

-       hladno in toplo vodo,

-       možnost kuhanja,

-       posteljno perilo,

-       vzdrževanje reda in čistoče v skupnih in pomožnih prostorih,

-       ogrevanje prostorov v skladu s predpisi,

-       ustrezne prostore v primeru subvencioniranega bivanja študenta z otrokom. Zasebniki morajo izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka tega člena, razen skupnih prostorov in posteljnega perila.

Pogoje in merila za subvencioniranje bivanja študentov ugotavljajo pisarne za študentske domove. Za vsako območje, v katerem je sedež enega ali več visokošolskih zavodov oziroma višjih strokovnih šol (v nadaljnjem besedilu: visokošolsko središče) jo izbere ministrstvo na podlagi javnega razpisa. Na razpis se lahko prijavijo visokošolski zavodi, študentski dom ali druge pravne ali fizične osebe, usposobljene za opravljanje upravno-administrativnih in strokovnih nalog, povezanih z ugotavljanjem pogojev in meril za subvencioniranje bivanja študentov, ter organizirajo pisarno za študentske domove. Pisarne se izbirajo po postopku, določenem v 6., 7. in 8. členu tega pravilnika. V pogodbi med ministrstvom in pisarno za študentske domove mora biti poleg obveznih sestavin natančno določen:

-       način dela pisarne za študentske domove in poravnavanja nastalih stroškov,

-       postopek za nadzorovanje njenega dela.

Študenti morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:

1.so državljani Republike Slovenije ali državljani držav članic Evropske unije oziroma tuji državljani, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in so sami ali vsaj eden od njihovih staršev ali skrbnikov rezidenti Republike Slovenije za davčne namene,

2.imajo status študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni ali izredni študij, razen študija na daljavo,

3.niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov ter niso prejemniki pokojnine, razen prejemniki družinske pokojnine,

4.povprečni bruto dohodek na člana družine v preteklem letu ne presega 150% povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju,

5.stalno prebivališče imajo oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija,

6.niso izključeni iz študentskega doma. Subvencija se izjemoma lahko dodeli tudi študentu, katerega stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km:

-       če ima do najbližjega postajališča javnega prevoznega sredstva najmanj 4 km ali

-       če živi v posebno težkih socialnih ali zdravstvenih razmerah in predloži dokazila iz prvega odstavka 17. člena tega pravilnika. Subvencija se dodeljuje tudi za spremljevalca študenta invalida, če je do njega upravičen v skladu s posebnimi predpisi. Spremljevalec študenta invalida mora izpolnjevati pogoje iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena. Subvencija se dodeljuje tudi za partnerico ali partnerja študentke ali študenta z otrokom. Partnerica ali partner študentke ali študenta mora izpolnjevati pogoje iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena. Subvencija se dodeljuje tudi za otroka študentke ali študenta, in sicer dokler otrok obiskuje osnovno šolo. Subvencija za bivanje v dijaških domovih ter javnih in zasebnih študentskih domovih se dodeljuje tudi za študenta, ki ima status osebe z mednarodno zaščito oziroma status osebe z začasno zaščito in izpolnjuje pogoj iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena.

Študentom, vpisanim v prvi letnik višjih strokovnih šol ali visokošolskih zavodov, se upošteva uspeh pri maturi, poklicni maturi ali zaključnem izpitu in uspeh v zadnjem letniku srednje šole. Če se je študent vpisal na višjo strokovno šolo ali visokošolski zavod brez mature, poklicne mature ali zaključnega izpita, se upoštevata uspeha zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje šole. Študentom višjih strokovnih šol ali visokošolskih zavodov, ki so opravili splošno maturo, ne da bi končali 3. in 4. letnik srednješolskega izobraževanja, se za uspeh 3. in 4. letnika upošteva uspeh pri splošni maturi, ki se pretvori v oceno v skladu s sklepom, izdanim na podlagi tretjega odstavka 10. člena Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 6/22, 4/23, 5/24 in 7/24). Uspeh se točkuje tako, da se vsota uspeha pri maturi, poklicni maturi ali zaključnem izpitu in povprečne ocene zadnjega letnika oziroma zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje šole pomnoži z 18. Zbrati je mogoče največ 180 točk. Uspeh pri maturi, poklicni maturi ali zaključnem izpitu se točkuje takole: Ocene pri maturi Ocene pri poklicni maturi ali zaključnem izpitu Točke 23–34 18–23 5 18–22 14–17 4 13–17 10–13 3 10–12 8–9 2 Ocene pri maturi Ocene pri poklicni maturi ali zaključnem izpitu Točke 23–34 18–23 5 18–22 14–17 4 13–17 10–13 3 10–12 8–9 2 Študentom, vpisanim v drugi ali višji letnik študijskega programa prve stopnje ali enovitega magistrskega študija, in študentom študijskega programa druge in tretje stopnje se upošteva njihov dotedanji študijski uspeh. Študentom višje strokovne šole, vpisanim v drugi letnik višje strokovne šole, se upošteva njihov dotedanji študijski uspeh na višji strokovni šoli. Študentom prvega letnika podiplomskega študija druge stopnje se upošteva študijski uspeh dodiplomskega študija prve stopnje, študentom prvega letnika podiplomskega študija tretje stopnje pa se upošteva študijski uspeh podiplomskega študija druge stopnje. Uspeh se točkuje tako, da se povprečna ocena pomnoži z 20. Zbrati je mogoče največ 200 točk. Ne glede na povprečno oceno dobi študent, ki ponavlja letnik ali zamenja študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, 60 točk. Študentom, ki se v višješolski ali visokošolski študij vpisujejo po izobraževanju, zaključenem v tujini, se učni oziroma študijski uspeh točkuje ob smiselni uporabi prvega, četrtega in petega odstavka tega člena. Študentom umetniških akademij, ki so bili sprejeti v študijski program zaradi izjemne nadarjenosti, se prizna največje število točk iz drugega odstavka tega člena.

K točkam za učni ali študijski uspeh se prišteje 50 točk, če študent predloži dokazilo o:

-       maturitetnem spričevalu s pohvalo,

-       tem, da je zlati maturant,

-       mednarodni nagradi za umetniške dosežke,

-       statusu kategoriziranega vrhunskega športnika in uvrstitvi do osmega mesta na evropskem, svetovnem prvenstvu, univerzijadi ali olimpijskih igrah,

-       pohvali ali medalji na mednarodni olimpijadi znanja,

-       statusu umetnika, ki je izdelal umetniško delo, ki je dobilo vsaj dve pozitivni strokovni kritiki, objavljeni v različnih tiskanih medijih, dostopnih na področju Republike Slovenije oziroma je sodelovalo na mednarodni razstavi ali festivalu,

-       udeležbi in najvišjem mestu na mednarodnem tekmovanju na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti ali umetnosti,

-       nagrajenem znanstvenoraziskovalnem, razvojnem ali umetniškem delu na državni ali mednarodni ravni ali

-       priznanju za najboljšo raziskovalno nalogo. K točkam za učni ali študijski uspeh se prišteje 30 točk, če študent priloži dokazilo o:

-       državni nagradi za umetniške dosežke,

-       statusu umetnika z umetniškimi dosežki na področju Republike Slovenije,

-       statusu kategoriziranega vrhunskega športnika in uvrstitvi do tretjega mesta na državnem prvenstvu,

-       zlatem priznanju na državnem tekmovanju iz znanja ali

-       objavi znanstvenoraziskovalne naloge ali znanstvenega prispevka v strokovni reviji ali zborniku. Pri dodeljevanju točk se upošteva le eno dokazilo, in sicer tisto, ki je za študenta ugodnejše. Posamezno dokazilo se lahko uporabi le enkrat. Upoštevajo se dokazila, ki niso starejša od dveh študijskih let, status umetnika oziroma status kategoriziranega športnika iz prvega in drugega odstavka tega člena pa mora študent imeti v času odločanja pisarne za študentske domove o subvencioniranem bivanju.

Materialni položaj se točkuje tako, da se razlika med 100 odstotki povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji in povprečnim bruto dohodkom na člana družine, izraženim v odstotkih, pomnoži s 3.

Oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija se točkuje tako, da je število točk enako številu kilometrov. Zbrati je mogoče največ 150 točk. Če študent priloži potrdilo pristojnih organizacij oziroma organov o tem, da je stalno prebivališče več kot 25 km oddaljeno od kraja študija in da nima več kot dvakratne možnosti javnega prevoza dnevno, se mu po individualni obravnavi lahko prišteje še 50 točk. (črtan)

Če študent predloži ustrezna dokazila o težkem socialnem ali zdravstvenem položaju, se mu po individualni obravnavi k skupnemu številu točk prišteje 50 točk. Za težek socialni ali zdravstveni položaj šteje: – študent invalid, – študent z najmanj trimesečno neprekinjeno odsotnostjo od študijske ali šolske dejavnosti zaradi bolezni ali starševstva v času študija ali šolanja, – študent, ki je prejemnik denarne socialne pomoči, – študent z nezaposlenim vsaj enim od staršev ali skrbnikov, – študent, ki je brez vsaj enega od staršev ali skrbnikov, – študent, ki je nameščen v rejništvo zaradi nadaljevanja šolanja, – študent, ki je žrtev nasilja v družini. Pristojni organi, ki lahko izdajo ustrezna dokazila, s katerimi se izkazuje katera od v prejšnjem odstavku navedenih okoliščin, so center za socialno delo, zdravnik specialist ali drug pristojni organ. Študent mora prejemati denarno socialno pomoč v času odločanja pisarne za študentske domove o subvencioniranem bivanju, dokazilo o izredni denarni socialni pomoči pa v času vložitve vloge ne sme biti starejše od treh mesecev. Študent z najmanj trimesečno neprekinjeno odsotnostjo od študijske ali šolske dejavnosti zaradi bolezni v času študija ali šolanja lahko posamezno dokazilo uporabi le enkrat, upoštevajo pa se dokazila, ki niso starejša od dveh študijskih let. Študentki materi oziroma študentu očetu, ki bo imel(a) med študijem otroka pri sebi, se k skupnemu številu točk prišteje 100 točk.

Študentom, otrokom padlih v vojni za Slovenijo, študentom, ožjim družinskim članom pripadnika, ki je izgubil življenje med vojaško službo pri obrambi države, izvajanju nalog, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah ali z mednarodnimi pogodbami, ali pri opravljanju drugih nalog Slovenske vojske, študentom, ožjim družinskim članom v skladu z uredbo, ki ureja način uveljavljanja in dodeljevanja pravic ožjim družinskim članom po smrti policista in v primeru njegove invalidnosti, ter študentom, žrtvam naravnih nesreč, se k skupnemu številu točk prišteje 100 točk.

Pisarna za študentske domove z odločbo določi število točk za posameznega študenta. Število točk mora biti navedeno tudi v obvestilu o napotitvi v posamezni študentski dom. Pisarna za študentske domove v 30 dneh po preteku roka, določenega v javnem razpisu, za vložitev prošenj za sprejem na spletnem portalu eVŠ objavi prvo prednostno listo ob upoštevanju splošnih pogojev iz 12. člena tega pravilnika in meril iz 13. do 18. člena tega pravilnika. Študente, za katere v navedenem roku ni mogoče ugotoviti izpolnjevanja splošnih pogojev in meril iz prejšnjega stavka, pisarna za študentske domove uvršča na prednostno listo po izdaji odločbe o dodelitvi pravice do subvencioniranega bivanja. Prošnje za sprejem, vložene po preteku roka, določenega v javnem razpisu, iz prvega stavka prejšnjega odstavka, pisarne za študentske domove rešijo v dveh mesecih od vložitve vloge. Študenti, katerih prošnje za sprejem so bile zavrnjene zaradi neizpolnjevanja pogojev, lahko prošnjo za sprejem za isto študijsko leto znova vložijo ob spremembi dejanskega stanja. Študenti, katerih prošnje za sprejem so bile zavržene, lahko prošnjo za sprejem za isto študijsko leto vložijo znova. Prošnje za podaljšanje bivanja se vložijo do roka, določenega v javnem razpisu. Študenti, katerih prošnje za podaljšanje bivanja so bile zavržene ali do roka iz prejšnjega stavka niso bile vložene, lahko za isto študijsko leto vložijo tudi prošnjo za sprejem. Prošnjo za sprejem iz prejšnjega stavka ob spremembi dejanskega stanja lahko znova vložijo tudi študenti, katerih prošnje za podaljšanje bivanja so bile zavrnjene zaradi neizpolnjevanja pogojev.

Pri sklepanju nastanitvenih pogodb morajo študentski domovi upoštevati število točk, prednost imajo študenti z več točkami. Študenti, ki imajo status osebe z mednarodno zaščito oziroma status osebe z začasno zaščito, sklenejo nastanitveno pogodbo po dokončnosti odločbe o upravičenosti do subvencioniranega bivanja.

Če ima po merilih iz 13., 14., 15., 16., 17. in 18. člena tega pravilnika več študentov enako število točk, se pri sklepanju nastanitvenih pogodb upošteva učna oziroma študijska uspešnost.

Za študente, ki podaljšujejo bivanje v študentskem domu, se subvencija dodeli, če še izpolnjujejo pogoje iz 12. člena tega pravilnika.

Subvencija za bivanje v študentskem domu se dodeljuje za čas trajanja enega študijskega programa na prvi stopnji, enega na drugi stopnji in enega na tretji stopnji. Če ima med trajanjem študijskega programa oziroma po njegovem izteku iz prejšnjega stavka študent status študenta v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 66. člena oziroma 70. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1 in 102/23) ali na podlagi drugega zakona, se mu subvencija dodeli tudi za ta čas. Subvencija za bivanje v študentskem domu se dodeljuje za čas trajanja enega višješolskega študijskega programa. Če ima med trajanjem višješolskega študijskega programa oziroma po njegovem izteku iz prejšnjega stavka študent status študenta v skladu s četrto alinejo prvega odstavka 39. člena oziroma 46. členom Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04, 100/13, 54/22 – ZUPŠ-1 in 102/23; v nadaljnjem besedilu: Zakon o višjem strokovnem izobraževanju) ali na podlagi drugega zakona, se mu subvencija dodeli tudi za ta čas. Če je študent že prejemal subvencijo za bivanje na visokošolskem študijskem programu, mora ob spremembi študijskega programa z vpisom na višješolski študijski program oddati prošnjo za sprejem. Če je posamezni študent vzporedno vpisan v več višješolskih ali visokošolskih študijskih programov, se glede trajanja študijskega programa upošteva samo študijski program, v katerega je bil vpisan na začetku prejemanja subvencije. Če študent zamenja višješolski ali visokošolski študijski program, se glede trajanja študijskega programa upošteva tisti, v katerega je študent vpisan v posamičnem študijskem letu, za katero uveljavlja subvencionirano bivanje, pri čemer se trajanje subvencioniranega bivanja pred zamenjavo študijskega programa všteje v čas subvencioniranega bivanja na podlagi trajanja študijskega programa iz prvega stavka prvega odstavka ali prvega stavka drugega odstavka tega člena. Subvencioniranje bivanja se sorazmerno skrajša glede na to, kateri letnik študent obiskuje, ko mu je subvencija prvič podeljena.

Študentski domovi za vsako študijsko leto, najpozneje pa do 1. maja, sprejmejo sklep o razpisu za sprejem oziroma podaljšanje bivanja študentov, upravičenih do subvencije. Javni razpis se objavi do 1. junija v skladu s 73.č členom Zakona o visokem šolstvu. Prijava za sprejem in podaljšanje subvencioniranega bivanja poteka z elektronsko vlogo v eVŠ. Pisarne za študentske domove najpozneje do 1. junija hkrati z javnim razpisom iz prejšnjega odstavka na svojih spletnih straneh objavijo razpis za subvencionirano bivanje študentov s statusom osebe z mednarodno zaščito oziroma status osebe z začasno zaščito v javnih in zasebnih študentskih domovih ter dijaških domovih, navedenih v javnem razpisu iz prejšnjega odstavka. Študenti s statusom osebe z mednarodno zaščito oziroma statusom osebe z začasno zaščito oddajo prijavo za sprejem in podaljšanje subvencioniranega bivanja na obrazcu, ki ga pisarne za študentske domove hkrati z razpisom iz prejšnjega stavka objavijo na svojih spletnih straneh.

Vsi študentski domovi, ki jim ministrstvo nakazuje subvencije za bivanje študentov, morajo:

-       ugotavljati, ali zasebniki izpolnjujejo pogoje za subvencioniranje bivanja iz 10. člena tega pravilnika,

-       s študenti, upravičenimi do subvencije, sklepati nastanitvene pogodbe oziroma anekse k pogodbam za bivanje v študentskih domovih in pri zasebnikih. Pri sklepanju pogodb s študenti, ki prosijo za sprejem v študentski dom, morajo upoštevati število točk, ki ga v obvestilu o napotitvi določi pisarna za študentske domove,

-       pisarne za študentske domove sproti obveščati o študentih, s katerimi so sklenili nastanitveno pogodbo ali anekse k pogodbam, in tistih, katerim je pogodba potekla,

-       pisarne za študentske domove sproti obveščati o izseljenih študentih in datumih izselitve,

-       zasebnikom mesečno nakazovati subvencije.

Pisarne za študentske domove morajo:

-       voditi postopke za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev in meril za subvencioniranje bivanja študentov,

-       voditi evidenco o prostih mestih v študentskih domovih, namenjenih za subvencioniranje bivanja študentov,

-       študentske domove, ki jim ministrstvo nakazuje subvencije za bivanje študentov, sproti obveščati o študentih, ki izpolnjujejo pogoje in merila za subvencioniranje bivanja in jim je bil izdano obvestilo o napotitvi v posamezni študentski dom oziroma odločba o izpolnjevanju pogojev za podaljšanje bivanja v njem,

-       študentom, ki prosijo za sprejem v študentski dom in izpolnjujejo pogoje in merila za subvencioniranje bivanja, izdajati obvestila o napotitvi v posamezni študentski dom,

-       študentom, ki prosijo za podaljšanje bivanja v študentskem domu in izpolnjujejo pogoje in merila za subvencioniranje bivanja, izdajati odločbe o izpolnjevanju pogojev za podaljšanje bivanja,

-       ministrstvu pošiljati podatke o številu študentov, ki izpolnjujejo pogoje za subvencioniranje bivanja in imajo sklenjene nastanitvene pogodbe oziroma anekse k pogodbam, in sicer po posameznih javnih in zasebnih študentskih domovih ter dijaških domovih, in podatke o skupnem številu študentov pri zasebnikih na podlagi razpredelnice, ki je priloga pogodbe iz 27. člena tega pravilnika.

Druge naloge, potrebne za uresničevanje tega pravilnika, se opredelijo v pogodbah, ki jih ministrstvo sklene z vsakim študentskim domom in pisarnami za študentske domove.

Mesečno subvencijo za prihodnje študijsko leto določi minister na podlagi povprečne letne cene bivanja v Študentskem domu Ljubljana, Študentskih domovih Univerze v Mariboru in Študentskih domovih Univerze na Primorskem za preteklo leto.

Cena bivanja v javnih študentskih domovih je sestavljena iz:

1.stroškov dela (plače in drugi izdatki za zaposlene za nastanitveno dejavnost ter prispevki delodajalcev za socialno varnost);

2.izdatkov za blago in storitve; ti lahko zajemajo:

-   stroške za porabljeno energijo, vodo, komunalne storitve in komunikacije,

-   druge izdatke za blago in storitve,

-   stroške za odpravljanje zapisniško ugotovljene škode, če jih ni mogoče izterjati od povzročiteljev,

-   tekoče vzdrževanje;

3.stroškov amortizacije stavb v višini do 30 % obračunane amortizacije, stroškov obračunane amortizacije opreme in stroškov investicijskega vzdrževanja.

Subvencija znaša najmanj 20% povprečne mesečne cene bivanja. Subvencija se zagotavlja največ do 12 mesecev na leto in se za vsako študijsko leto na novo preračuna.

Cena bivanja v študentskih domovih in pri zasebnikih se zmanjša za toliko, kolikor znaša subvencija.

Ministrstvo bo začelo izplačevati subvencije potem, ko bodo študentski domovi s študentom sklenili nastanitveno pogodbo oziroma aneks k pogodbi. Pisarne za študentske domove morajo razpredelnico iz šeste alineje 26. člena tega pravilnika pošiljati ministrstvu najpozneje do 20. dneva v mesecu. Če pisarne za študentske domove ne bodo pravočasno pošiljale razpredelnice iz prejšnjega odstavka, bo ministrstvo začasno prenehalo izplačevati subvencije.

Nadzor nad zakonitostjo dela študentskih domov in izpolnjevanjem pogojev za dodeljevanje subvencij opravlja ministrstvo v skladu s posebnimi predpisi. Študentski domovi so dolžni pristojni osebi iz ministrstva omogočiti vpogled v listine o namenski porabi nakazanih subvencij.

Če ministrstvo ugotovi, da subvencije niso bile porabljene v skladu z namenom, za katerega so bile dodeljene, so jih študentski domovi dolžni vrniti. Minister izda sklep o vrnitvi izplačanih subvencij.

Subvencioniranje bivanja študentov po tem pravilniku se začne v študijskem letu 2001/2002.

Bivanje študentov se do 30. 9. 2001 sofinancira v skladu s pravilnikom o sofinanciranju bivanja študentov (Uradni list RS, št. 47/98), ko ta preneha veljati.

Do izbire pisarn za študentske domove v skladu z 11. členom tega pravilnika pogoje in merila za subvencioniranje bivanja študentov ugotavljajo za visokošolsko središče:

-       v Ljubljani Študentski domovi v Ljubljani,

-       v Mariboru Študentski domovi v Mariboru,

-       v Kranju Dijaški in študentski dom Kranj,

-       v Kopru Študentski domovi Univerze na Primorskem.

Ne glede na določbo iz 3. člena tega pravilnika se javni razpis za izbiro študentskih domov za študijsko leto 2001/2002 objavi do 20. aprila 2001.

Ne glede na določbo iz 24. člena tega pravilnika mora biti skupni razpis za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih za študijsko leto 2001/2002 objavljen najpozneje do 15. junija 2001.

Pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.