Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-A)

V 2. točki 1. člena zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95) se beseda “in” nadomesti z vejico, za besedo “založnikov” pa se doda besedilo “in izdelovalcev podatkovnih baz.”

V 8. členu se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: “(3) Baze podatkov iz prvega odstavka tega člena so zbirke neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva v kakršnikoli obliki, ki je sistematično ali metodično urejeno in posamično dostopno z elektronskimi ali drugimi sredstvi.

(4)Varstvo po tem členu ne velja za računalniške programe, uporabljene za izdelavo ali delovanje elektronskih baz podatkov.”

V prvem odstavku 21. člena se pred piko doda besedilo: “in primerkov svojega dela.”

22. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Uporaba dela v telesni obliki obsega zlasti pravico reproduciranja (23. člen).

(2)Uporaba dela v netelesni obliki (priobčitev javnosti) obsega zlasti naslednje pravice: 1. pravico javnega izvajanja (26. člen); 2. pravico javnega prenašanja (27. člen); 3. pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami (28. člen); 4. pravico javnega prikazovanja (29. člen); 5. pravico radiodifuznega oddajanja (30. člen); 6. pravico radiodifuzne retransmisije (31. člen); 7. pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja (32. člen); 8. pravico dajanja na voljo javnosti (32.a člen).

(3)Uporaba dela v spremenjeni obliki obsega zlasti naslednje pravice: 1. pravico predelave (33. člen); 2. pravico avdiovizualne priredbe (104. člen).

(4)Uporaba primerkov avtorskega dela obsega naslednji pravici: 1. pravico distribuiranja (24. člen); 2. pravico dajanja v najem (25. člen).”

Prvi odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Pravica reproduciranja je izključna pravica, da se delo fiksira na materialnem nosilcu ali drugem primerku, in sicer neposredno ali posredno, začasno ali trajno, delno ali v celoti ter s kakršnimkoli sredstvom ali v katerikoli obliki.”

Za 32. členom se doda nov 32.a člen, ki se glasi:

Pravica dajanja na voljo javnosti je izključna pravica, da se po žici ali brezžično, delo naredi dostopno javnosti na način, ki omogoča posameznikom dostop do njega s kraja in v času, ki ju sami izberejo ali da se delo pošlje posamezniku na podlagi ponudbe, ki je namenjena javnosti.”

1. točka drugega odstavka 36. člena se spremeni tako, da se glasi: “1. izvirnikov ali primerkov knjižničnega gradiva v javnih knjižnicah;”.

Četrti odstavek 37. člena se spremeni tako, da se glasi: “(4) S fotokopiranjem po tem členu so izenačene druge podobne tehnike reproduciranja, z napravami za tonsko in vizualno snemanje so izenačene druge naprave, ki omogočajo isti učinek.”

Za 53. členom se doda nov 53.a člen, ki se glasi:

(1)Upravičeni uporabnik objavljene baze podatkov ali njenega primerka lahko prosto reproducira ali predela to bazo, če je to potrebno zaradi dostopa do njene vsebine in običajne uporabe te vsebine. Kadar je uporabnik upravičen samo do dela baze podatkov, velja določba tega člena le za ta del.

(2)Pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem členom, so nična.”

62. člen se spremeni tako, da se glasi:

Avtorska pravica na kolektivnih delih traja 70 let po zakoniti objavi dela.”

105. člen se spremeni tako, da se glasi:

“(1) Za soavtorje audiovizualnega dela veljajo: 1. avtor priredbe, 2. pisec scenarija, 3. avtor dialogov, 4. direktor fotografije, 5. glavni režiser, 6. skladatelj filmske glasbe, ki je posebej ustvarjena za uporabo v tem delu.

(2)Pri avdiovizualnem delu, pri katerem je animacija bistven element, velja za soavtorja takega dela tudi glavni animator.”

Na koncu 5. točke 121. člena se pika nadomesti s podpičjem in doda nova 6. točka, ki se glasi: “6. dajanja na voljo javnosti posnetkov svoje izvedbe.”

128. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Proizvajalec fonogramov je fizična ali pravna oseba, ki prevzame pobudo in odgovornost za prvi posnetek zvokov neke izvedbe ali drugih zvokov, ali nadomestkov zvokov.

(2)Fonogram pomeni posnetek zvokov neke izvedbe ali drugih zvokov, ali nadomestka zvokov, razen če gre za posnetek, ki je vključen v avdiovizualno delo.

(3)Posnetek pomeni fiksiranje zvokov ali njihovih nadomestkov na nosilec, s katerega se ti lahko zaznajo, reproducirajo ali priobčujejo s pomočjo naprave.”

Na koncu 4. točke 129. člena se pika nadomesti s podpičjem in doda nova 5. točka, ki se glasi: “5. dajanja na voljo javnosti svojih fonogramov.”

V 130. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “(3) Za namen tega člena se fonogrami, ki so bili dani na voljo javnosti na način, ki omogoča posameznikom dostop do njih s kraja in v času, ki ju sami izberejo, štejejo kot fonogrami, ki so bili izdani v komercialne namene.”

132. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pravice proizvajalca fonogramov trajajo 50 let, odkar je bil posnetek narejen. Če je bil fonogram v tem času zakonito izdan, trajajo pravice 50 let od take prve izdaje. V primeru, da ni bilo take izdaje, pa je bil fonogram v tem času zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice 50 let od take prve priobčitve javnosti.”

Na koncu 4. točke 134. člena se pika nadomesti s podpičjem in doda nova 5. točka, ki se glasi: “5. dajanja na voljo javnosti svojih videogramov.”

Na koncu 5. točke 137. člena se pika nadomesti s podpičjem in doda nova 6. točka, ki se glasi: “6. dajanja na voljo javnosti posnetkov svojih oddaj.”

V prvem odstavku 140. člena se za besedama “zakonito izda” dodajo besede “ali priobči javnosti”. V drugem odstavku se za besedama “zakonite izdaje” dodajo besede “ali priobčitve javnosti”.

Za 141. členom se doda nov 6. oddelek z novimi 141.a do 141.f členi, ki se glasijo:

(1)Podatkovna baza je zbirka neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva v kakršnikoli obliki, ki je sistematično ali metodično urejeno in posamično dostopno z elektronskimi ali drugimi sredstvi, pri čemer pridobitev, preveritev ali predstavitev njene vsebine zahteva kakovostno ali količinsko znatno naložbo.

(2)Varstvo podatkovne baze ali njene vsebine po tem oddelku je neodvisno od njunega varstva z avtorsko pravico ali drugimi pravicami. Z uvrstitvijo gradiva v podatkovno bazo in z njegovo uporabo ne smejo biti prizadete pravice na tem gradivu.

(1)Predmet varstva po tem oddelku obsega: 1. celotno vsebino podatkovne baze, 2. vsak kakovostno ali količinsko znatni del vsebine podatkovne baze, 3. kakovostno ali količinsko neznatne dele vsebine podatkovne baze, kadar se ti uporabljajo ponovljeno in sistematično, pa je to v nasprotju z običajno uporabo te podatkovne baze ali v nerazumni meri prizadane zakonite interese njenega izdelovalca.

(2)Varstvo po tem oddelku ne velja za računalniške programe, uporabljene za izdelavo ali delovanje elektronskih podatkovnih baz.

Izdelovalec podatkovnih baz ima izključno pravico: 1. reproduciranja svoje podatkovne baze; 2. distribuiranja primerkov svoje podatkovne baze; 3. dajanja v najem primerkov svoje podatkovne baze; 4. dajanja na voljo javnosti svoje podatkovne baze; 5. drugih oblik priobčitve javnosti svoje podatkovne baze.

(1)Upravičeni uporabnik objavljene podatkovne baze ali njenega primerka lahko prosto uporablja kakovostno ali količinsko neznatne dele njene vsebine za kakršenkoli namen. Kadar je uporabnik upravičen samo do dela podatkovne baze, velja določba tega člena le za ta del.

(2)Upravičeni uporabnik objavljene podatkovne baze ali njenega primerka ne sme izvrševati dejanj, ki so v nasprotju z običajno uporabo te podatkovne baze ali ki v nerazumni meri prizadanejo zakonite interese njenega izdelovalca.

(3)Upravičeni uporabnik objavljene podatkovne baze ali njenega primerka ne sme prizadeti avtorske ali sorodnih pravic na delih ali predmetih, ki so vsebovani v tej bazi.

(4)Pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem členom, so nična.

Kadar podatkovno bazo izdela delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca, ali jo izdela prevzemnik po podjemniški pogodbi, se šteje, da so izključne pravice na tej podatkovni bazi izključno in neomejeno prenesene na delodajalca ali naročnika, če ni s pogodbo drugače določeno.

(1)Pravice izdelovalca podatkovnih baz trajajo 15 let, odkar je bila baza izdelana. Če je bila podatkovna baza v tem času zakonito objavljena, trajajo pravice 15 let od take prve objave.

(2)Vsaka kakovostno ali količinsko znatna sprememba vsebine podatkovne baze, ki ima za posledico kakovostno ali količinsko znatno novo naložbo, povzroči za tako nastalo podatkovno bazo tek novega varstvenega roka. Znatna sprememba vsebine vključuje tudi nabiranje postopnih dopolnitev, izbrisov ali sprememb baze.”

V drugem odstavku 144. člena se besedilo “strokovni naziv diplomirani pravnik” nadomesti z besedilom: “strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik”.

V prvem odstavku 147. člena se v uvodnem stavku za besedami “avtorskih del in” doda beseda “zlasti”. V 4. točki prvega odstavka se na koncu stavka dodajo besede “ter njihovega fotokopiranja preko obsega iz 50. člena tega zakona”.

V drugem odstavku 151. člena se številka “148” nadomesti s številko “147”. Tretji in četrti odstavek se nadomestita z novim tretjim odstavkom, ki se glasi: “(3) Urad izda dovoljenje z odločbo. Dokončna odločba se objavi v uradnem glasilu Republike Slovenije.”

V četrtem odstavku 163. člena se za besedami “K spremembam statutov” dodajo besede “in splošnih tarif”.

166. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Šteje se, da je neka oseba kršila izključne pravice po tem zakonu, kadar nedovoljeno stori katero od naslednjih dejanj, s katerimi povzroči, omogoči, olajša ali prikrije kršitev pravic iz tega zakona: 1. odstranitev ali sprememba kateregakoli elektronskega podatka za upravljanje pravic; 2. reproduciranje, distribuiranje, uvoz zaradi distribuiranja, dajanje v najem ali priobčitev javnosti avtorskega dela ali predmeta sorodnih pravic, glede katerega je bil elektronski podatek za upravljanje pravic nedovoljeno odstranjen ali spremenjen.

(2)Podatki za upravljanje pravic iz prejšnjega odstavka pomenijo podatke, ki jih navedejo imetniki pravic o identifikaciji predmeta pravic, avtorju, imetniku pravic, pogojih uporabe ter njim ustrezne številke ali kode, če so navedeni na primerku avtorskega dela oziroma predmeta sorodnih pravic ali se pojavljajo v zvezi z njegovo priobčitvijo javnosti.”

Za 166. členom se doda nov 166.a člen, ki se glasi:

(1)Šteje se, da je neka oseba kršila izključne pravice po tem zakonu, kadar stori kakšno protizaščitno dejanje zato, da se izogne dejanskim tehničnim ukrepom, ki se uporabljajo kot zaščita pravic iz tega zakona.

(2)Tehnični ukrepi iz prejšnjega odstavka pomenijo vsako tehnologijo, računalniški program ali drug ukrep, ki so načrtovani, da ob običajnem obratovanju preprečijo ali ovirajo kršitev pravic iz tega zakona. Ti ukrepi se štejejo za dejanske, kadar je dostop do avtorskega dela oziroma predmeta sorodnih pravic ali njegova uporaba nadzorovana z zaščitnim postopkom, ki dosega namen zaščite na učinkovit in zanesljiv način ter s soglasjem imetnikov pravic.

(3)Protizaščitno dejanje iz prvega odstavka tega člena je vsaka izognitev dejanskim tehničnim ukrepom. Poleg tega pomeni tudi proizvodnjo, uvoz zaradi distribuiranja, distribuiranje, prodajo, dajanje v najem, oglaševanje za prodajo ali najem, ali posest za komercialne namene tehnologije, naprave ali računalniškega programa ali nedovoljeno izvajanje storitev, ki 1. se oglašujejo ali tržijo za namen izognitve dejanskim tehničnim ukrepom, ali 2. imajo znatni komercialni pomen ali rabo samo z vidika izognitve dejanskim tehničnim ukrepom, ali 3. so načrtovani, proizvedeni, prirejeni ali izvajani prvenstveno zaradi izognitve dejanskim tehničnim ukrepom.

(4)Ta člen se smiselno uporablja tudi za tehnologije, naprave ali računalniške programe, s katerimi se odstranijo ali spremenijo elektronski podatki za upravljanje pravic (166. člen).”

184. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki 1. brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v najem, javno izvede, javno prenese, javno predvaja, javno prikaže, radiodifuzno oddaja, radiodifuzno retransmitira, sekundarno radiodifuzno oddaja, da na voljo javnosti, predela ali avdiovizualno priredi delo oziroma primerek dela ali ga kako drugače uporabi (21. in 22. člen); 2. poseduje primerek računalniškega programa za gospodarske namene, za katerega se zaveda ali bi se moral in mogel zavedati, da je nedovoljen primerek (2. točka 116. člena); 3. brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, snema živo izvedbo, reproducira, distribuira, da v najem ali da na voljo javnosti posnetek izvedbe oziroma fonogram oziroma videogram z izvedbo ali kako drugače uporabi izvedbo (121. člen); 4. brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v najem ali da na voljo javnosti fonogram oziroma videogram ali ga kako drugače uporabi (129. in 134. člen); 5. brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, radiodifuzno retransmitira, snema, reproducira, distribuira ali da na voljo javnosti oddajo oziroma posnetek oddaje ali jo kako drugače uporabi (137. člen); 6. brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v najem, da na voljo javnosti podatkovno bazo oziroma njen primerek ali jo kako drugače uporabi (141.c člen); 7. odstrani ali spremeni elektronski podatek za upravljanje pravic (1. točka prvega odstavka 166. člena); 8. reproducira, distribuira, uvozi zaradi distribuiranja, da v najem ali priobči javnosti avtorsko delo ali predmet sorodnih pravic oziroma njihov primerek, glede katerega je bil elektronski podatek za upravljanje pravic nedovoljeno odstranjen ali spremenjen (2. točka prvega odstavka 166. člena); 9. se izogne dejanskim tehničnim ukrepom ali ki proizvede, uvozi zaradi distribuiranja, distribuira, proda, da v najem, oglašuje za prodajo ali najem, poseduje za gospodarske namene tehnologijo, napravo ali računalniški program, ali izvede storitev ali stori kakšno drugo protizaščitno dejanje z namenom, da se neupravičeno izogne dejanskim tehničnim ukrepom, ki se uporabljajo kot zaščita pravic iz tega zakona (prvi, drugi in tretji odstavek 166.a člena); 10. proizvede, uvozi zaradi distribuiranja, distribuira, proda, da v najem, oglašuje za prodajo ali najem, poseduje za gospodarske namene tehnologijo, napravo ali računalniški program za odstranitev ali spremembo elektronskega podatka za upravljanje pravic (četrti odstavek 166.a člena).

(2)Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek, ali pa so nastali s prekrškom, se vzamejo.”

Prvi odstavek 186. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Nadzor nad izvajanjem določb iz 1. do 10. točke prvega odstavka 184. člena in 1. do 3. točke prvega odstavka 185. člena opravlja tržna inšpekcija. Te zadeve se obravnavajo kot nujne.”

V 189. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “(4) Pravice, ki se po tem zakonu uveljavljajo samo kolektivno, se lahko uveljavljajo individualno, dokler urad ne izda dovoljenja za njihovo kolektivno uveljavljanje ali dokler ni sklenjena ustrezna kolektivna avtorska pogodba.”

V 193. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “(4) Ta zakon velja za podatkovne baze kot predmete sorodne pravice, ki so bile izdelane po 1. 1. 1983.”

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 120-01/94-1/17 Ljubljana, dne 26. januarja 2001. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.