9. člen MKZU

Z začetkom veljavnosti te priloge v skladu s 27. členom te konvencije prenehajo veljati in se nadomestijo konvencije in določbe: – Evropska konvencija o carinskem obravnavanju palet, ki se uporabljajo v mednarodnem prevozu, Ženeva, 9. december 1960, – Carinska konvencija o začasnem uvozu embalaže, Bruselj, 6. oktober 1960, – 2. do 11. člen ter priloge 1 (1. in 2. člen) do 3 k Carinski konvenciji o zabojnikih, Ženeva, 2. december 1972, – 3., 5. in 6. člen (1.b in 2) Mednarodne konvencije o poenostavitvah uvoza trgovskih vzorcev in reklamnega materiala, Ženeva, 7. november 1952, v odnosih med pogodbenicami, ki so sprejele to prilogo in so pogodbenice omenjenih konvencij. 1. Blago, ki se uvaža za preskušanje, preverjanje, poskuse ali predstavitve. 2. Blago za uporabo pri preskušanju, preverjanju, poskusih ali predstavitvah. 3. Natisnjeni in razviti kinematografski filmi, pozitivi in drugi posneti nosilci slike, namenjeni za ogled pred njihovo komercialno uporabo. 4. Filmi, magnetni trakovi, magnetni filmi in drugi nosilci zvoka ali slike, namenjeni za predvajanje posnetega tona, sinhronizacijo ali reprodukcijo. 5. Brezplačno poslani nosilci podatkov za avtomatsko obdelavo podatkov. 6. Predmeti (vključno z vozili), ki so po svoji naravi neprimerni za druge namene, kot je oglaševanje določenih izdelkov ali propaganda za določen namen. 1. Na primernem in jasno vidnem mestu na zabojnikih morajo biti trajno označeni: (a) osebni podatki za razpoznavnost lastnika ali glavnega uporabnika; (b) oznake in številke za razpoznavnost zabojnika, ki jih navede lastnik ali uporabnik, in (c) tara teža zabojnika, vključno s pritrjeno opremo. 2. Država pripadnosti zabojnika mora biti označena ali popolno ali z ISO dvočrkovno kodo (alfa-2), ki jo določa Mednarodni standard ISO 3166, ali z razlikovalnim znakom, ki se uporablja za označevanje države registracije motornega vozila v mednarodnem cestnem prometu. Država lahko uporabo svojega imena ali razlikovalnega znaka na zabojniku prilagodi svoji notranji zakonodaji. Istovetnost lastnika ali uporabnika je mogoče označiti s polnim imenom ali s priznanim znakom razpoznavnosti, pri čemer so izključeni simboli, kot so grbi ali zastave. 3. Oznake in številke za razpoznavnost na zabojnikih se štejejo za trajno označene, če je uporabljena plastična folija v skladu z navedenimi tehničnimi zahtevami: (a) uporaba visokokakovostnega lepila. Natezna trdnost nanesene folije naj bo manjša od njene končne sprijemljivosti, tako da folije ni mogoče odstraniti brez uničenja. Te pogoje izpolnjujejo folije, izdelane z ulivanjem. Folije, izdelane s kalandriranjem, se ne smejo uporabljati; (b) kadar je treba oznake in številke za razpoznavnost spremeniti, je treba pred pritrditvijo nove folije popolnoma odstraniti staro; nanašanje nove folije na že obstoječo ni dovoljeno. 4. Tehnične zahteve za uporabo plastične folije za označevanje zabojnikov, navedene v tretjem odstavku tega dodatka, ne izključujejo možnosti uporabe drugih metod za trajno označevanje.