1. člen MKZU

V tej prilogi izrazi pomenijo: (a) “blago, ki se uvaža v obmejnem prometu“ je: – blago, ki ga s seboj nosijo prebivalci obmejnega območja pri opravljanju svojega poklica ali obrti (zdravniki, obrtniki itd.); – osebni predmeti ali predmeti za gospodinjstvo, ki jih prebivalci obmejnega območja uvažajo zaradi popravila, proizvodnje ali predelave; – oprema za delo na zemlji v obmejnem območju carinskega območja začasnega uvoza; – oprema v lasti uradnih organov, ki se uvaža v zvezi z reševalno akcijo (požar, poplave ipd.); (b) “obmejno območje“ je: območje carinskega območja, ki leži neposredno ob državni meji in katerega obseg je določen z notranjo zakonodajo, njegove meje pa omogočajo razlikovanje med obmejnim in drugim prometom; (c) “prebivalci obmejnega območja“ so: osebe s sedežem ali prebivališčem v obmejnem območju; (d) “obmejni promet“ je: uvoz, ki ga opravljajo prebivalci obmejnega območja med dvema sosednjima obmejnima območjema.