12. člen MESIRT

Generalni sekretar Sveta Evrope uradno obvesti države članice Sveta in vsako državo, ki je pristopila k temu sporazumu, o: a) vsakem podpisu brez pridržka glede ratifikacije ali sprejetja; b) vsakem podpisu s pridržkom glede ratifikacije ali sprejetja; c) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju ali pristopu; d) vsakem datumu začetka veljavnosti tega sporazuma po določbah 8. člena; e) vsaki izjavi, prejeti na podlagi določb drugega in tretjega odstavka 10. člena; f) vsakem uradnem obvestilu, prejetem na podlagi določb 11. člena, in datumu začetka veljavnosti odpovedi; g) vsaki spremembi ali dopolnitvi protokola in njegove priloge na podlagi četrtega odstavka 4. člena tega sporazuma. V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta sporazum. Sestavljeno v Strasbourgu 17. septembra 1974 v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki se hrani v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene kopije vsaki državi podpisnici in vsaki državi, ki je pristopila k temu sporazumu. Reagenti morajo, kadar se uporabljajo skladno z metodo, ki jo priporoča proizvajalec, reagirati z vsemi limfociti, za katere je znano, da vsebujejo antigen ali antigene, ki ustrezajo specifičnostim, navedenim na etiketi. Ne smejo reagirati z nobeno celico, za katero je znano, da ne vsebuje tega antigena (teh antigenov). Kadar se ti reagenti uporabljajo skladno z metodo, ki jo priporoča proizvajalec, ne smejo povzročati motečih seroloških pojavov, kot sta: a) prozonski učinek, b) antikomplementarnost. Reagenti morajo, kadar se uporabljajo skladno z metodo, ki jo priporoča proizvajalec, povzročiti fiksacijo komplementa na vse trombocite, za katere je znano, da vsebujejo antigen ali antigene, ki ustrezajo specifičnostim, navedenim na etiketi. Ne smejo povzročiti fiksacije komplementa na trombocite, za katere je znano, da ne vsebujejo tega antigena (teh antigenov). Kadar se reagenti uporabljajo skladno z metodo, ki jo priporoča proizvajalec, ne smejo povzročati motečih seroloških pojavov, kot sta: a) prozonski učinek, b) antikomplementarnost. Titer reagenta določimo z zaporednimi dvakratnimi razredčitvami reagenta, ki ga preverjamo, v inaktiviranem serumu AB dajalca, ki nima antigena ali antigenov, ki ustrezajo protitelesu ali protitelesom v reagentu; dajalec seruma prav tako ne sme biti imuniziran proti tkivnim antigenom s transfuzijo, nosečnostjo ali kako drugače. Vsako razredčino testiramo z limfociti, za katere je znano, da vsebujejo enak antigen ali enake antigene, kot jih prepozna reagent, z uporabo metode, ki jo priporoča proizvajalec. Titer je recipročna vrednost števila, ki predstavlja največjo razredčitev seruma, v kateri opazimo nedvoumno pozitivno reakcijo; pri izračunu razredčitve ne upoštevamo volumna celične suspenzije ali drugega dodatka v skupnem volumnu. Titer reagenta določimo z zaporednimi dvakratnimi razredčitvami preizkušanega reagenta z 10% inaktiviranega seruma AB v veronalnem pufru. Vsak serum nato testiramo s trombociti, za katere je znano, da izražajo antigene, ki ustrezajo protitelesom v reagentu, z uporabo metode, ki jo priporoča proizvajalec. Titer je recipročna vrednost števila, ki predstavlja največjo razredčitev seruma, v kateri še opazimo nedvoumno pozitivno reakcijo; pri izračunu razredčitve ne upoštevamo volumna celične suspenzije ali drugega dodatka v skupnem volumnu. Druge določbe, ki se nanašajo na reagente za tipizacijo tkiv, ki jih uporabljamo v limfocitotoksičnih reakcijah ter v postopku fiksacije komplementa na trombocite: Reagente za tipizacijo tkiv lahko hranimo v tekočem ali dehidriranem stanju. Tekoče reagente hranimo pri temperaturi, ki ne presega –70 °C, dehidrirane reagente pa pri temperaturi, ki ne presega +4 °C. Med hranjenjem pri nizkih temperaturah se moramo čim bolj izogibati odmrzovanju in ponovnemu zamrzovanju reagentov. Dehidrirane reagente shranjujemo v atmosferi inertnega plina ali v vakuumu v steklenički, v kateri so bili dehidrirani in ki mora biti zaprta tako, da se prepreči prodiranje vlage. Dehidrirani reagent ne sme izgubiti več kot 0,5% svoje mase po dodatnem 24-urnem sušenju ob prisotnosti fosforjevega pentoksida pri tlaku, ki ne presega 0,02 mm živega srebra. Reagente pripravljamo v aseptičnih pogojih in ne smejo biti bakteriološko kontaminirani. Za preprečitev rasti bakterij se lahko proizvajalec odloči, da se reagentu doda antiseptik in/ali antibiotik. V prisotnosti dodane učinkovine mora reagent še vedno izpolnjevati zahteve glede predpisane specifičnosti in jakosti. Zgoraj zapisano velja tudi za vse druge dodatke, na primer antikoagulante. Reagenti morajo biti po odmrznitvi ali rekonstituciji prozorni in ne smejo vsebovati nobene usedline, gela ali vidnih delcev. Vsak reagent, ki je primerno shranjen, mora obdržati zahtevane lastnosti najmanj eno leto. Rok uporabnosti reagenta v tekočem stanju, ki je naveden na etiketi, ne sme biti daljši od enega leta od datuma zadnjega uspešnega preverjanja njegove jakosti. Po ponovnem preverjanju jakosti lahko rok njegove uporabnosti podaljšamo še za eno leto. Rok uporabnosti dehidriranih reagentov, ki je naveden na etiketi, mora biti v skladu z ugotovitvami preizkusov njihove stabilnosti. Reagente za tipizacijo tkiv pripravimo in razdelimo tako in v takšnih volumnih, da količina reagenta v posamezni steklenički poleg izvedbe testov z neznanimi krvnimi telesci zadošča za izvedbo preizkusa s pozitivnimi in negativnimi kontrolnimi krvnimi telesci. Volumen posamezne stekleničke mora omogočati, če je to potrebno, da se vsebina uporabi za ustrezno preverjanje jakosti, opisano v tem protokolu. Laboratorij, ki proizvaja in preverja reagente za tipizacijo tkiv, hrani pisno dokumentacijo o vseh fazah proizvodnje in kontrole. Laboratorij hrani ustrezne vzorce vseh izdanih reagentov tako dolgo, da lahko utemeljeno domneva, da serija ni več v uporabi. Zamrznjene reagente moramo pošiljati tako, da ostanejo zamrznjeni do prihoda na cilj. Pri tem moramo poskrbeti za zaščito reagentov pred inaktivacijo zaradi vdora CO2. Dehidrirane reagente lahko pošiljamo pri sobnih temperaturah. Na vsaki končni steklenički sta nalepljeni dve etiketi, ena natisnjena v angleškem in druga v francoskem jeziku, v črni barvi na belem papirju, z naslednjimi podatki: a) ime in naslov proizvajalca; b) ime reagenta, kot je navedeno v naslovu ustrezne specifikacije; c) ime in količina antiseptika in/ali antibiotika, če sta prisotna, oziroma navedba o njuni odsotnosti; d) volumen, ali če je reagent dehidriran, volumen in sestava tekočine, ki je potrebna za njegovo rekonstitucijo; e) rok uporabnosti; f) številka serije; g) pogoji shranjevanja; h) rezultat preizkusa na HB-Ag. Te navedbe ali tiste, nalepljene na kartonsko škatlo, v kateri je več posameznih stekleničk, ali kontrolni list, priložen stekleničkam, morajo poleg omenjenega vsebovati še naslednje podatke: a) polno ime in naslov proizvajalca; b) ime reagenta, kot je navedeno v naslovu ustrezne specifikacije; c) volumen, ali če je reagent dehidriran,volumen in sestava tekočine, ki je potrebna za njegovo rekonstitucijo; d) datum zadnjega preverjanja jakosti; e) rok uporabnosti (če obstaja); f) številka serije; g) ustrezen opis načina uporabe, ki ga priporoča proizvajalec; h) pogoji skladiščenja neodprtih ampul in varnostni ukrepi, ki jih je treba upoštevati po odprtju ampul; i) natančna sestava, vključno z navedbo antiseptika in/ali antibiotika, če sta dodana; j) izjava o tem, ali izdelek vsebuje snovi človeškega izvora ali ne. Vsaki pošiljki je priložen certifikat, kot je navedeno v 4. členu sporazuma in v prilogi k temu protokolu. Vzorca etikete in kontrolnega lista sta priložena temu protokolu. Vzorec etikete / Kontrolni list / Priloga k protokolu 1 Izpolnjen mora biti po četrtem odstavku 4. člena Evropskega sporazuma o izmenjavi reagentov za tipizacijo tkiv. Države članice Sveta Evrope, podpisnice Evropskega sporazuma o izmenjavi reagentov za tipizacijo tkiv (v nadaljevanju “sporazum”) in dodatnega protokola, so se ob upoštevanju določb prvega odstavka 5. člena sporazuma, po katerem “pogodbenice ukrenejo vse potrebno, da so reagenti za tipizacijo tkiv, ki jim jih dajo na voljo druge pogodbenice, oproščeni vseh uvoznih dajatev”, glede na to, da je za odobritev te oprostitve državam članicam Evropske gospodarske skupnosti pristojna Skupnost, ki je za to pooblaščena na podlagi ogodbe, s katero je bila ustanovljena, glede na to, da je za izvajanje prvega odstavka 5. člena sporazuma potrebno, da Evropska gospodarska skupnost lahko postane pogodbenica sporazuma, sporazumele o naslednjem: