15. člen MKVLCG

Kadar je treba zaradi vročitve poslati v tujino vabilo ali enakovredno listino v skladu z določbami te konvencije in toženec ne pride na obravnavo, se sodba ne izreče, dokler se ne ugotovi: a) ali je bila listina vročena na način, ki je predpisan po pravu zaprošene države za vročanje listin osebam, ki so na njenem ozemlju, oziroma b) ali je bila listina dejansko dostavljena tožencu ali v njegovo prebivališče na drug način, predviden s to konvencijo, in da je bila v obeh primerih vročena ali dostavljena dovolj zgodaj, da lahko toženec pripravi svojo obrambo. Država pogodbenica lahko izjavi, da lahko sodnik ne glede na določbe prvega odstavka tega člena izreče sodbo, tudi če ni prejel potrdila o vročitvi ali dostavi, če so izpolnjeni naslednji pogoji: a) da je bila listina poslana na enega od načinov, predvidenih v tej konvenciji, b) da je od datuma odpošiljanja listine preteklo najmanj šest mesecev, če sodnik meni, da je to v določeni zadevi dovolj dolgo obdobje, c) da kljub razumnim prizadevanjem za pridobitev potrdila po pristojnih organih zaprošene države ni bilo prejeto nikakršno potrdilo. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko sodnik v nujnem primeru odredi začasne ali zaščitne ukrepe.