9. člen MEKMVK

1. Obsojenec, priprt v državi prosilki, ki izročen zaprošeni državi zaradi izvršitve sankcije ne sme biti preganjan, obsojen ali priprt zaradi izvršitve neke kazni ali varnostnega ukrepa niti mu ne sme biti omejena osebna svoboda za kakršnokoli dejanje, ki ga je storil pred izročitvijo, razen, če je bila za to kaznivo dejanje izrečena obsodba, ki jo je treba izvršiti; izvzeti so naslednji primeri: a) če država, ki ga je izročila na to pristane. Predložiti je treba zaprosilo za soglasje z vsemi potrebnimi dokumenti in sodnim zapisnikom, ki vsebuje vsako izjavo, ki jo je obsojenec dal v zvez s tem kaznivim dejanjem. Soglasje se da, kadar je kaznivo dejanje za katero je bilo soglasje zaprošeno, tako, da zanj velja izročitev po pravu države prosilke ali kadar bi bila izročitev izključena samo zaradi višine kazni; b) če obsojenec ni zapustil ozemlja države, ki ji je bil predan v 45 dneh, potem, ko je bil izpuščen, čeprav je imel možnost, da bi to storil, ali če se je na to ozemlje vrnil, potem ko ga je že zapustil 2. Vendar pa zaprošena država lahko sprejme potrebne ukrepe, da osebo odstrani s svojega ozemlja ali ukrepe ki so po njenem pravu potrebni za preprečitev pravnih učinkov zastaranja vključno z ukrepi za zagotovitev navzočnosti.