32. člen MEKMVK

1. Kadar je država prosilka zaprosila za izvršitev, lahko zaprošena država aretira obsojenca: a) če je po pravu zaprošene države kaznivo dejanje tako, da opravičuje odvzem prostosti, in b) če obstaja nevarnost pobega ali nevarnost prikritja dokazov, kadar je sodba izrečena v nenavzočnosti. 2. Ko država prosilka najavi svojo namero, da bo zaprosila za izvršitev, lahko zaprošena država na prošnjo države prosilke aretira obsojenca pod pogojem, da sta izpolnjeni zahtevi iz točk a) in b) prejšnjega odstavka. V tej prošnji je treba navesti kaznivo dejanje, zaradi katerega je prišlo do sodbe, ter čas in kraj storitve tega dejanja, kakor tudi čim natančnejši osebni opis obsojenca.Vsebovati mora tudi kratko navedbo dejstev, na katerih temelji obsodba.