1. člen

Protokol 4 o opredelitvi pojma “izdelki s poreklom” ter načinih upravnega sodelovanja se spremeni in dopolni kot sledi: 1) Točka i) 1. člena se nadomesti kot sledi: “i) ‘dodana vrednost’ pomeni ceno izdelka franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega vključenega materiala s poreklom iz drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu, ali če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, prva preverljiva cena, plačana za materiale v Skupnosti ali v Sloveniji;“; 2) 7. člen se nadomesti kot sledi: Nezadostni postopki obdelave ali predelave 1. Ne glede na določbe drugega odstavka se naslednji postopki štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz 6. člena: a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem; b) razstavljanje in sestavljanje pošiljk; c) pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksida, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje; d) likanje tekstila; e) preprosti postopki barvanja in loščenja; f) luščenje, beljenje, delno ali v celoti, poliranje ter glaziranje žit in riža; g) postopki barvanja sladkorja ali oblikovanje sladkornih kock; h) lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave; i) brušenje, preprosto drobljenje ali preprosto rezanje; j) sejanje, prebiranje, sortiranje, klasificiranje,razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov); k) preprosto pakiranje v steklenice, konserve, čutare, vrečke, zaboje, pritrjevanje na kartone ali plošče itd. in vsi drugi preprosti postopki pakiranja; l) pritrjevanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke in njihovo embalažo; m) preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne; n) enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele; o) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v pododstavkih a) do n); p) zakol živali. 2. Pri ugotavljanju, ali se predelave ali obdelave, opravljene na posameznem izdelku, štejejo za nezadostne v smislu prvega odstavka, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v Skupnosti ali v Sloveniji. “; 3) zadnji stavek šestega odstavka 15. člena se nadomesti kot sledi: “Določbe tega odstavka se uporabljajo do 31. decembra 2001.“; 4) Doda se naslednji člen: Ločeno knjigovodsko izkazovanje 1. Če pri ločenem skladiščenju zalog izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, ki so enaki ali med seboj zamenljivi, nastanejo stroškovne ali materialne težave, lahko carinski organi na pisno zahtevo prizadetih strank za vodenje teh zalog dovolijo tako imenovano metodo “ločenega knjigovodskega izkazovanja“. 2. Ta metoda mora zagotoviti, da je število pridobljenih izdelkov v določenem referenčnem obdobju, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom, enako, kot bi ga dobili, če bi bile zaloge fizično ločene. 3. Carinski organi lahko tako dovoljenje izdajo pod katerimikoli pogoji, za katere menijo, da so ustrezni. 4. Ta metoda se evidentira in uporablja na podlagi splošnih računovodskih načel, ki veljajo v državi, v kateri je bil izdelek narejen. 5. Koristnik te poenostavitve lahko izda oziroma zaprosi za dokazilo o poreklu za tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom. Na zahtevo carinskega organa koristnik da izjavo o tem, kako so bile količine vodene. 6. Carinski organi nadzorujejo uporabo dovoljenja in lahko dovoljenje kadarkoli odvzamejo, če ga koristnik kakor koli nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje katerega koli od pogojev, določenega v tem protokolu. “; 5) v prvem stavku prvega odstavka 22. člena se za besedo “izvoznika“ doda naslednje: ‘v nadaljevanju, ‘pooblaščenega izvoznika’, “; 6) 30. člen se nadomesti kot sledi: Zneski, izraženi v evrih 1. Za uporabo določb iz točke b) prvega odstavka 21. člena in tretjega odstavka 26. člena v primerih, ko se izda račun v drugi valuti kot evro, vsako leto vsaka od zadevnih držav določi zneske v nacionalni valuti držav, omenjenih v 3. in 4. členu, ki ustrezajo zneskom, izraženim v evrih. 2. Za pošiljko se lahko uveljavljajo ugodnosti v skladu s točko b) prvega odstavka 21. člena ali s tretjim odstavkom 26. člena s sklicevanjem na valuto, v kateri se izda račun, glede na znesek, ki ga je določila ta država. 3. Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani nacionalni valuti, so protivrednosti v tisti nacionalni valuti zneskom, izraženim v evrih, po tečaju na prvi delovni dan v oktobru. Zneski se sporočijo Evropski komisiji do 15. oktobra in se uporabljajo od 1. januarja naslednje leto. Evropska komisija o ustreznih zneskih obvesti vse zadevne države. 4. Država lahko zaokroži navzgor ali navzdol znesek, ki ga dobi pri v evrih izraženega zneska, v nacionalno valuto. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5%. Država lahko obdrži nespremenjeno protivrednost v nacionalni valuti zneska, izraženega v evrih, če je v času letne uskladitve iz tretjega odstavka preračun tega zneska pred kakršno koli zaokrožitvijo večji za manj kot 15%. Protivrednost v nacionalni valuti se lahko zadrži nespremenjena, če bi preračun povzročil zmanjšanje te protivrednosti. 5. Pridružitveni odbor na zahtevo Skupnosti ali Slovenije pregleda v evrih izražene zneske. Pridružitveni odbor pri tem pregledu upošteva zaželeno ohranjanje realnih učinkov zadevnih vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v evrih.“; 7) Priloga II se spremeni in dopolni kot sledi: Besedilo za tarifno oznako HS 5309 do 5311 se nadomesti kot sledi: