Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-C)

V zakonu o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) se 8. člen spremeni tako, da se glasi: “Vlado sestavljajo predsednica oziroma predsednik vlade in ministrice oziroma ministri. V vladi so ministri za: – notranje zadeve, – zunanje zadeve, – finance, – obrambo, – pravosodje, – gospodarstvo, – promet, – kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, – okolje in prostor, – kulturo, – šolstvo, znanost in šport, – zdravstvo, – delo, družino in socialne zadeve, – informacijsko družbo. Poleg ministrov iz prejšnjega odstavka ima lahko vlada tudi največ dva ministra brez resorja.“

15. člen se spremeni tako, da se glasi: “Predsednik vlade lahko določi ministra, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti. Predsednika vlade ni mogoče nadomeščati pri opravljanju nalog, ki se nanašajo na zaupnico vladi ter na imenovanje in razrešitve ministrov.“

Črta se 19. člen.

IV. poglavje se spremeni tako, da se glasi:

Predsednik vlade ima urad predsednika vlade. Urad predsednika vlade opravlja strokovne in druge naloge za predsednika vlade. Urad predsednika vlade vodi vodja urada predsednika vlade, ki ima položaj direktorja vladne službe, ki je neposredno odgovoren predsedniku vlade.

Predsednik vlade lahko ustanovi strateške svete. Z aktom o ustanovitvi se določijo naloge in delovno področje strateškega sveta. Strateški sveti v okviru svojega delovnega področja na predlog predsednika vlade obravnavajo posamezna vprašanja ter svetujejo in pripravljajo mnenja za predsednika vlade. Člane strateškega sveta imenuje predsednik vlade. Z ustanovitvijo strateškega sveta se seznani vlada na prvi naslednji seji po ustanovitvi.

Strateški svet praviloma vodi ministrski svetnik. Ministrskega svetnika imenuje in razrešuje vlada na predlog predsednika vlade. Ministrskemu svetniku preneha funkcija z dnem prenehanja funkcije predsedniku vlade, z odstopom ali razrešitvijo. Ministrski svetnik svetuje in oblikuje predloge za predsednika vlade pri njegovem izvajanju ustavnih in zakonskih pooblastil glede skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajevanja dela ministrov. Za pravice ministrskega svetnika glede plače, nadomestil, drugih osebnih prejemkov, povračil, socialnega zavarovanja in dopustov ter pravic po prenehanju mandata se smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91, 2/91-I in 4/93).

Vlada ima generalni sekretariat vlade, ki opravlja koordinacijske in strokovne naloge za vlado. Generalni sekretariat vlade vodi generalni sekretar. Generalni sekretar po navodilih predsednika vlade skrbi za pripravo sej vlade in izvrševanje njenih odločitev ter opravlja druge naloge v zvezi z organizacijo dela v vladi in vladnih službah. Generalni sekretar vlade je predstojnik vseh vladnih služb, razen tistih, ki jih vodijo ministri brez listnice in direktorji, ki so neposredno odgovorni predsedniku vlade. Generalni sekretar vlade je za svoje delo odgovoren vladi. Generalnega sekretarja imenuje in razrešuje vlada na predlog predsednika vlade. Generalnemu sekretarju vlade preneha funkcija z odstopom ali z razrešitvijo oziroma z dnem prenehanja funkcije predsednika vlade. Generalni sekretar ima glede vodenja vladnih služb iz tretjega odstavka tega člena enaka pooblastila in odgovornosti, kot jih ima minister do organov v sestavi ministrstva.

Za opravljanje strokovnih nalog vlade se ustanovijo vladne službe. Vladne službe ustanovi vlada s svojim aktom.

Vladno službo vodi minister brez listnice ali direktor. Direktorja vladne službe, ki je neposredno odgovoren predsedniku vlade, imenuje in razrešuje vlada na predlog predsednika vlade. Ostale direktorje vladnih služb imenuje in razrešuje vlada na predlog generalnega sekretarja vlade in so temu tudi neposredno odgovorni. Minister brez listnice in direktor, ki je neposredno odgovoren predsedniku vlade, imata pri vodenju vladne službe enaka pooblastila in odgovornosti kot ministri glede vodenja ministrstev.

Vlada lahko na predlog predsednika vlade ali ministra imenuje državnega sekretarja, ki opravlja strokovno delo na širših zaokroženih področjih v okviru ministrstva oziroma v uradu predsednika vlade. Državni sekretar pomaga predsedniku vlade oziroma ministru pri opravljanju funkcije v okviru pooblastil, ki mu jih da predsednik vlade oziroma minister. Državnemu sekretarju preneha funkcija z odstopom in z razrešitvijo. Ob prenehanju funkcije predsednika vlade ali ministra mora državni sekretar novemu predsedniku vlade oziroma ministru ponuditi svoj odstop z dnem njune prisege. Državnega sekretarja razreši vlada na predlog tistega, ki je predlagal njegovo imenovanje.“

Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94, 47/97 in 60/99) se uskladi z določbami tega zakona najkasneje v šestih mesecih od dne, ko prisežejo ministri.

Od dne, ko prisežejo pristojni ministri, pa do dne uveljavitve zakona iz 5. člena tega zakona nadaljujejo z delom: – Ministrstvo za gospodarske dejavnosti kot Ministrstvo za gospodarstvo z delovnimi področji Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, razen delovnega področja nadzora nad državnimi pomočmi in delovnega področja Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize, Ministrstva za gospodarske dejavnosti in delom delovnega področja Ministrstva za znanost in tehnologijo, ki se nanaša na tehnologijo, ter Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, kot jih določajo prvi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 4. člena, 6. člen, prvi odstavek 16. člena in 17.a člen zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev; – Ministrstvo za šolstvo in šport kot Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport z delovnima področjema Ministrstva za šolstvo in šport in Ministrstva za znanost in tehnologijo, razen tistega dela delovnega področja, ki se nanaša na tehnologijo, kot ju določata 14. in 16. člen zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev; – Ministrstvo za promet in zveze kot Ministrstvo za promet z delovnim področjem Ministrstva za promet in zveze, kot ga določa 13. člen zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev, razen delovnega področja Uprave Republike Slovenije za telekomunikacije, področja poštnega in telekomunikacijskega prometa ter telekomunikacijskih zvez in sistemov ter področja inšpekcijskega nadzora za poštni in telekomunikacijski promet, telekomunikacijske sisteme in zveze v delovnem področju prometnega inšpektorata Republike Slovenije; – Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj kot vladna služba, ki jo vodi direktor, ki je neposredno odgovoren predsedniku vlade. Delovno področje Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ki se nanaša na nadzor nad državnimi pomočmi, preide v delovno pristojnost Ministrstva za finance. S prevzemom delovnih področij Ministrstva za znanost in tehnologijo, Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ter Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem po prvem odstavku tega člena, ta ministrstva prenehajo delovati.

Z dnem prisege ministra za informacijsko družbo prične z delom Ministrstvo za informacijsko družbo. V njegovi sestavi sta: – Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije in – Inšpektorat Republike Slovenije za pošto in telekomunikacije. Ministrstvo za informacijsko družbo opravlja zadeve, ki se nanašajo na informatiko in informacijske sisteme, na razvoj informacijske tehnologije, pospeševanje informacijske družbe in elektronskega poslovanja, na poštni in telekomunikacijski promet, na telekomunikacijske zveze in sisteme ter inovacije. Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije opravlja zadeve, ki se nanašajo na upravljanje radijskega frekvenčnega spektra, na telekomunikacijske sisteme in naprave, na urejanje telekomunikacijskih storitev ter druge zadeve v zvezi s telekomunikacijami. Inšpektorat Republike Slovenije za pošto in telekomunikacije nadzoruje izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki urejajo poštni in telekomunikacijski promet, telekomunikacijske zveze in sisteme.

Ministrstvo za informacijsko družbo z dnem prisege ministra za informacijsko družbo prevzame vse zaposlene, dokumentacijo in materialna sredstva, s katerimi razpolaga Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije znotraj Ministrstva za promet in zveze, kot tudi tiste zaposlene, dokumentacijo in materialna sredstva, s katerimi se znotraj Ministrstva za promet in zveze ter Prometnega inšpektorata Republike Slovenije opravljajo naloge, ki jih prevzema Ministrstvo za informacijsko družbo. Ministrstva in Urad za makroekonomske analize in razvoj, ki na podlagi prvega in drugega odstavka 6. člena tega zakona prevzamejo naloge ministrstev iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, prevzamejo tudi delavce, ki so na dan prisege pristojnih ministrov opravljali te naloge.

Vlada v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi organizacijo in naloge vladnih služb s tem zakonom. Direktorji tistih vladnih služb, ki nadaljujejo z delom po reorganizaciji, se imenujejo najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, razen tisti, ki jim v skladu z zakonom mandat še ni potekel. Na mesto direktorja je lahko brez javnega natečaja imenovan dotedanji predstojnik vladne službe, če izpolnjuje predpisane pogoje.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 020-05/92-13/48 Ljubljana, dne 17. novembra 2000. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.