Uredba o lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje zahod, povezovalno cesto in oskrbni center Lopata

S to uredbo se, ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije ter prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Mestne občine Celje in Občine Žalec, sprejme lokacijski načrt za avtocestni priključek Celje zahod, povezovalno cestno od priključka Celje zahod do križišča z G 1-5 v Medlogu na jugu, povezovalno cestno od priključka Celje zahod do križišča z lokalno cesto 49044 na severu in oskrbni center Lopata (v nadaljevanju: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelal Razvojni center Planiranje Celje, d.o.o., pod številko projekta 297/98, maja 2000. Poročilo o vplivih na okolje je izdelal Razvojni center Planiranje Celje, d.o.o., pod številko projekta 245/98, julija 1998, dopolnjen februarja 2000.

Lokacijski načrt iz 1. člena vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze ter pogoje organov in organizacij, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev ter okolje varstvene ukrepe. Tekstualni del obsega:

-        obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,

-        opis funkcije in položaj območja,

-        opis prometno tehničnih rešitev avtocestnega priključka, oskrbnega centra in povezovalne ceste,

-        ureditev komunalnih in infrastrukturnih objektov in naprav,

-        opis oblikovalskih rešitev avtocestnega priključka, povezovalne ceste ter obcestnega prostora,

-        seznam objektov, predvidenih za rušitev ali odkup,

-        opis prostorskih rešitev,

-        rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi ter drugimi nesrečami,

-        seznam parcel s podatki o lastništvu,

-        oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,

-        etape izvajanja lokacijskega načrta,

-        poročilo vplivih na okolje in

-        soglasja in mnenja organov in organizacij. Grafični del obsega:

-        pregledna karta M 1:13000,

-        pregledna situacija M 1:5000,

-        izrez iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije M 1:250000,

-        prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Celje M 1:5000,

-        prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Žalec M 1:5000,

-        situacija obstoječega stanja M 1:1000,

-        obodno parcelacijo in načrt gradbenih parcel M 1:1000,

-        ureditvena – urbanistična krajinska situacija M 1:1000.

-        situacija komunalne in energetske infrastrukture M 1:1000,

-        karakteristični vzdolžni profil M 1:5000/100,

-        karakteristični prečni profili M 1:50 in

-        poročilo o vplivih na okolje.

1. Območje predvidenega posega znotraj meje ureditvenega območja lokacijskega načrta (cestni svet) obsega parcele oziroma dele parcel z naslednjimi parcelnimi številkami po naslednjih katastrskih občinah: k. o. Medlog: parcele št.: 17/2, 17/3, 252/1, 252/2, 266/1, 266/2, 286/1, 286/2, 290, 292, 297, 299/1, 299/2, 300, 301, 303/1, 304/1, 319/1, 321/1, 321/2, 321/3, 321/4, 321/5, 321/6, 321/7, 323/1, 323/2, 323/3,323/5, 323/7, 324/1, 324/2, 324/3, 335, 336, 337, 338, 339, 340, 341, 342, 343, 344, 345/1, 345/3, 345/4, 368, 369, 370/1,370/2, 370/3, 370/7, 370/8, 370/9, 370/10, 371, 395, 837, 838, 839, 842, 846,859, 860, 861, 865, 867, 868, 870, 871, 873, 875, 876, 877, 878, 879, 880, 881, 951/2, 957, 958, 959, 960, 961, 964, 965, 966, 967, 968, 993,995/4, 991/2, 992, 1277, 1278, 1279, 1280, 1283, 1285, 1286/1, 1288/3, 1288/5, 1291/12, 1292/3, 1292/4, 1292/5, 1292/6, 1300/3, 1304/1, 1304/21, 1304/22, 1304/23, 1304/24, 1304/27, 1304/28, 1304/40, 1304/45, 1305, 1306, 1307, 1308, 1309, 1310, 1311/15, 1421, 1422, 1460, 1462/1, 1462/3, 1463/1, 1463/2, 1463/3, 1465, 1467/1, 1467/3, 1468/1,1468/2, 1469/1, 1469/2, 1470, 1474, 1475, 1476, 1477, 1478, 1479/3, 1479/4, 1480/1, 1480/4, 1481/1, 1481/5, 1482/1, 1482/5, 1483/1, 1484/1, 1527/1, 1527/2, 1532/1, 1533/1, 1537/1, 1537/3, 1537/10, 1537/11, 1537/12, 1542/2, 1542/3, 1543/1, 1543/2, 1576/5, 2084/2, 2093/6, 2098/1, 2098/7, 2098/8, 2098/9, 2101/1, 2101/2, 2101/3,2101/4, 2104/1, 2104/2, 2105, 2166, 2167, 2169, 2111/1, 2111/2, 2111/3, 2112/1, 2112/4, 2143, 2144, 2145, 2146, 2147. k.o. Gorica: parceli št.: 162/1, 467. k.o. Šentjungert: parcele št.: 1094/1, 1698, 1093/14, 1093/4, 1093/19, 1697, 1096/1, 1096/2, 1093/24, 1093/13, 1098/2, 1093/7, 1097/3, 1093/5, 1093/32, 1093/30, 1093/10, 1093/12, 1092/4, 1092/2, 1700, 1692/4, 1136/1, 1139/3, 1139/2, 1140/6, 1141/1, 1140/7, 1140/8, 1140/3, 1142, 1144/3, 1681/7, 1144/1, 1144/16, 1140/1. 2. Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel, ki niso neposredno namenjene izgradnji, temveč posredno, zaradi urejanja kontaknega območja, dostopom, rekultivacije kmetijskih in gozdnih zemljišč sanacijskim in renaturacijskim ukrepom, vodnogospodarskim ureditvam ipd. Posegi so predvideni na naslednje parcele po naslednjih katastrskih občinah: k.o. Medlog: parcele št.: 17/1, 17/3, 226/7, 243/3, 243/4, 243/5, 247, 252/1, 253/1, 266/1, 266/2, 266/7, 266/8, 291, 292, 297, 299/1, 300, 301, 303/1, 304/1, 304/2, 319/1, 321/1, 321/2, 321/3, 321/4, 321/5, 321/6, 323/1, 323/7, 335, 336, 337, 338, 339, 340, 341, 345/1, 345/3, 345/4, 346, 368, 369, 370/1, 370/2, 370/3, 370/4, 340/5, 340/6, 340/7, 370/8, 340/10, 370/9, 371, 374, 387/2, 387/4, 395, 396, 397, 398/1, 398/2, 398/3, 401, 402, 403/1, 825, 835, 837, 838, 839, 842, 843, 844, 845, 846, 859, 860, 861, 865, 867, 868, 870, 871, 873, 874, 875, 876, 877, 878, 879, 880, 881, 957, 958, 959, 960, 961, 964, 965, 966, 967, 991/1, 991/2, 993, 995/4, 1277, 1278, 1279, 1280, 1281, 1282, 1283, 1285, 1286/1, 1287/1, 1288/5, 1291/12, 1292/3, 1292/4, 1292/5, 1292/6, 1300/3, 1304/1, 1304/21, 1304/22, 1304/23, 1304/24, 1304/25, 1304/27, 1304/28, 1304/31, 1304/39, 1304/40, 1304/44, 1304/45, 1305, 1307, 1308, 1309, 1310, 1311/13, 1311/14, 1311/15, 1421, 1422, 1455, 1459, 1462/3, 1460, 1462/1, 1463/1, 1463/2, 1463/3, 1464, 1465, 1466, 1467/1, 1467/3, 1468/1, 1469/1, 1469/2, 1470, 1471, 1473, 1473, 1475, 1477, 1477, 1479/3, 1480/1, 1480/4, 1481/5, 1482/5, 1484/1, 1532/2, 1533/1, 1537/1, 1537/2, 1537/3, 1542/2, 1543/2, 1550/1, 1576/5, 2093/6, 2098/1, 2098/7, 2098/8, 2098/9, 2101/1, 2101/4, 2104/2, 2146, 2167. k.o. Gorica: parceli št.: 162/1, 467. k.o. Šentjungert: parcele št.: 1092/2, 1093/1, 1093/2, 1093/3, 1093/4, 1093/5, 1093/10, 1093/12, 1093/13, 1093/14, 1093/19,1093/24, 1093/25, 1093/30, 1093/32, 1096/1, 1096/2, 1097, 1098/2, 1135, 1136/1, 1136/2, 1139/2, 1140/1, 1140/2, 1140/3, 1141/1, 1142, 1144/1, 1144/3, 1144/18, 1144/16, 1193/1, 1681/7, 1700. 3. Območje predvidenih posegov izven meje ureditvenega območja lokacijskega načrta (urejanje vodotokov, sanacija in prestavitev komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture…) obsega parcele oziroma dele parcel z naslednjimi parcelnimi številkami po naslednjih katastrskih občinah: Območje ureditev vodotokov in melioracijskih sistemov k.o. Medlog: Melioracijsko območje Medlog: parcele št.: 368, 369, 370/1, 370/2, 370/3, 370/4, 370/5, 370/6, 370/8, 370/9, 370/10, 370/17, 371, 372, 373, 374, 375/1, 375/2, 378, 379, 380, 381, 811, 813, 815, 819, 820, 821, 822, 823, 824, 825, 831, 832, 833, 834, 835, 838, 839, 840, 842, 843, 844, 845, 846, 847, 849, 850, 851, 852, 857, 858, 860, 861, 862, 863, 864, 865, 866, 867, 868, 869, 870, 871, 872, 873, 874, 875, 876, 877, 878, 879, 880, 881, 882, 883, 884, 885, 886/2, 957, 958, 959, 960, 961, 962, 963, 965, 966. Melioracijsko območje Babno: parcele št.: 333, 345/3, 345/4, 346, 347, 348, 387/2, 387/4, 389, 394, 395, 396, 397, 398/1, 398/2, 398/3, 399, 400, 401, 402, 403/1, 404. k.o. Medlog: Nadvišanje desnobrežnega nasipa Ložnice: parcele št.: 1304/2, 1304/3, 1304/9, 1304/10, 1304/11, 1304/12, 1304/13, 1304/21, 1304/31, 1304/33, 1304/34, 1304/35, 1304/36, 1304/37, 1304/38, 1304/39, 2112/1. k.o. Levec: Izgradnja nasipa – nadvišanje poljske poti: parcela št.: 1513. Območje ureditve in prestavitve elektro omrežja

-        visoka napetost: k.o. Medlog parcele št.: 345/4, 346, 347, 394, 398/1, 398/3, 399, 400, 401.

-        srednja napetost: k.o. Medlog parcele št.: 859, 860, 861, 862.

-        nizka napetost: k.o. Medlog parcele št.: 345/4, 397, 398/1, 401, 859, 860, 861. Območje ureditve in prestavitve vodovodnega omrežja k.o. Medlog: parcele št.: 345/4, 346, 368, 370/1, 370/7, 370/10, 374, 375/1, 375/2, 375/3, 398/1, 398/3, 403/1, 957, 970/1, 971, 975, 977, 984, 1285, 1286/1, 1288/3, 1288/4, 1288/21, 1291/11, 1292/5, 2101/1; k.o. Šentjungert: parcele št.: 1139/2, 1140/1, 1140/3, 1140/6, 1140/8, 1142, 1144/3, 1144/18, 1144/30, 1688/2. Območje ureditve in prestavitve kanalizacijskega omrežja k.o. Medlog: parcele št.: 1464, 1465, 1466, 1469/1, 1469/2, 1470, 1480/1, 1480/4, 1481/1, 1482/1, 2166, 2167, 2169. Območje ureditve vodnjaka črpališča Medlog k.o. Medlog: parcele št.: 1319, 1320, 1323, 1324. Območje ureditve in prestavitve telekomunikacijskega omrežja k.o. Medlog: parcele št.: 387/3, 396, 397, 959, 971, 1477, 1478, 1479/3, 1479/4, 1480/1, 1481/1, 2167; 2101/1; k.o. Šentjungert: parcele št.: 1140/1, 1140/3, 1140/6, 1140/7, 1140/8, 1144/3, 1144/32, 1142, 1681/7. Območje ureditve in prestavitve plinovodnega omrežja k.o. Šentjungert: parcele št.: 1093/7, 1093/13, 1093/18.

Ureditveno območje iz 3. člena te uredbe obsega:

-        območje avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra z vsemi objekti in ureditvami,

-        območje ureditve obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,

-        območja ureditev regulacij vodotokov,

-        območja ureditve obstoječih vodotokov ter melioracijskih sistemov,

-        območja prestavitev komunalnih, energetskih in ostalih infrastrukturnih naprav in napeljav in

-        območja okoljevarstvenih ukrepov.

Avtocestni priključek Avtocestni priključek Celje – zahod je na območju obstoječega avtocestnega počivališča Lopata ob avtocesti A1 Šentilj–Koper, odsek Celje–Arja vas, severozahodno od Celja. Avtocestni priključek je zasnovan v kombinaciji z oskrbnim centrom Lopata. Avtocestni priključek je zasnovan tako, da je na južnem delu izvoz iz AC skupen za južni del oskrbnega centra Lopata in za izhod iz AC za smer Celje in Galicija (Velenje). Navezava na povezovalno cesto proti Celju (smer jug) in proti naselju Lopata (smer sever) je preko štirikrakega krožnega križišča. Severni del avtocestnega priključka ima skupen izvoz iz AC za smer Celje in Lopata in za severni del oskrbnega centra Lopata. Avtocestni priključek je zasnovan na avtocestnem odseku Celje–Arja vas v km 3,2+95, ki jo prečka trasa povezovalne ceste od km 3,0+70 do km 3,5+00. Sestavljajo ga nadvoz preko avtoceste, priključne rampe in križišča za navezavo na povezovalno cesto. Namenjeni so izključno prometu motornih vozil. Avtocestni priključek omogoča povezave v smereh Ljubljana–Celje, Celje–Ljubljana, Ljubljana–Galicija (Lopata), Galicija (Lopata)–Ljubljana, Maribor–Celje, Celje–Maribor, Maribor–Galicija (Lopata), Galicija (Lopata)–Maribor ter povezave vseh opisanih smeri z oskrbnim centrom – jug in obratno. Navezava na povezovalno cesto proti Celju (jug) in proti Galiciji in naselju Lopata (sever) je preko štirikrakega krožnega križišča. Priključne rampe so načrtovane za naslednje računske hitrosti: Vr = 60 km/h Vr = 40 km/h

Elementi avtocestnega priključka so: Prečni elementi ceste za vse rampe so: Enosmerna rampa z enim voznim pasom Q1 vozišče                           5,00 m robni pas                         2 × 0,50 m bankina                           2 × 1,00 m NPP                               8,00 m Enosmerna rampa z dvema voznima pasovoma Q2 vozišče                           2 × 3,50 m robni pas                         2 × 0,30 m bankina                           2 × 1,00 m NPP                               9,70 m Dvosmerna rampa z dvema voznima pasovoma Q4 vozišče                           2 × 3,50 m robni pas                         2 × 0,30 m bankina                           2 × 1,00 m NPP                               9,70 m V primeru postavitve odbojne ograje je širina bankine 0,90 m. Krožni križišči imata naslednje maks. elemente: Zunanji premer krožnega križišča                       = 40,00 m Premer prometnega otoka znotraj krožišča               = 26,00 m Skupna širina voznega in rezevnega pasu v krožišču      = 7,00 m 1 vozni prometni pas v krožišču 1 dovozni in 1 izvozni prometni pas na vseh cestnih priključkih križišča

Povezovalna cesta Povezovalna cesta poteka od avtocestnega priključka proti jugu in proti severu. Cesta je zasnovana kot dvopasovna cesta, namenjena za promet z motornimi vozili, za predvideno računsko hitrost 80 km/h. Minimalni horizontalni radij je R = 275 m, maksimalni vzdolžni sklon je 4,25%, maksimalni prečni sklon pa je 6,5%. Dolžina povezovalne ceste je 4366 m. Povezovalna cesta poteka od obstoječega križišča na glavni cesti I reda G 1-5 Arja vas–Celje v Medlogu proti severu, prečka potok Ložnica, v smeri severozahoda poteka vzporedno z lokalno cesto 03205 ter prečka kompleks kmetijskih površin. V nadaljevanju poteka v smeri proti zahodu, prečka južni rob manjšega gozdnega kompleksa in v velikem loku zavije proti severu. Hkrati zaobide sklenjen kompleks kmetijskih zemljišč. V nadaljevanju prečka lokalno cesto 03205 in potok Črna mlaka, poteka vzporedno z njim do gozdnih površin na južni strani avtoceste. Preko gozda poteka med dvema gričema ter se priključi na predvideni avtocestni priključek Celje – zahod. Dolžina povezovalne ceste na jug je 3501m. Trasa povezovalne ceste v nadaljevanju poteka od predvidenega avtocestnega priključka do predvidenega priključka na lokalno cesto 49044 Lopata–Galicija, zahodno od naselja Lopata. Povezovalna cesta sever poteka delno preko kmetijskih in gozdnih zemljišč. Prečka potok Podsevčnica in se pred naseljem Lopata navezuje na obstoječo lokalno cesto. Dolžina povezovalne ceste na sever znaša 865m.

Elementi povezovalne ceste so: Prečni elementi povezovalne ceste so: vozišče                       2 × 3,25 m robni pas                     2 × 0,30 m bankina                       2 × 1,20 m NPP                           9,50 m Prečni elementi povezovalne ceste v pasu za leve zavijalce so: vozišče                       2 × 3,25 m robni pas                     2 × 0,30 m pas za leve

z.                3,00 m bankina                       2 × 1,20 m NPP                           12,50 m Navedeni elementi NPP so na križiščih oziroma na območju varovanja podtalnice in na območju protihrupnega ščitenja prilagojeni. Križišče z G 1-5 v km 0,0+00 je zasnovano kot nivojsko štirikrako, s svetlobnimi napravami krmiljeno križišče z naslednjimi širinami prometnih pasov: Dovoz vzhod: prometna pasova naravnost širine          2 × 3,25 m prometni pas za leve zavijalce širine         3,00 m prometni pa za desne zavijalce                3,25 m skupna širina                                12,75 m Dovoz sever: prometni pas naravnost širine                 3,25 m prometni pas za leve zavijalce širine         3,00 m prometni pa za desne zavijalce                3,25 m skupna širina                                 9,50 m Dovoz zahod: prometna pasova naravnost širine           2 × 3,25 m prometni pas za leve zavijalce širine          3,00 m prometni pa za desne zavijalce                 3,25 m skupna širina                                 12,75 m Dovoz jug: prometni pas naravnost širine                   3,25m prometni pas za leve zavijalce širine          3,00 m prometni pa za desne zavijalce                 3,25 m skupna širina                                  9,50 m Izvoza sever in jug imata en izvozni pas, vzhodni in zahodni izvoz pa dva prometna pasova. Desni zavijalci na vseh priključkih so vodeni mimo svetlobnih signalnih naprav. Površine za kolesarje: Za kolesarje je predvidena dvosmerna kolesarska steza širine 2,00 m v smeri sever – jug in poteka med hodnikom za pešce in voziščem, od katerega je ločena z zelenico min. širine 1,00 m. Površine za pešce: Preko križišča je predvidena izgradnja hodnika za pešce ter ostalih peš površin za dostop do obstoječih oziroma nadomestnih avtobusnih postajališč. Hodniki za pešce so širine 1,60 m ter so od vozišča ločeni z zelenico min. širine 1,00 m. Preko predvidenega mostu preko Ložnice je od prodajnega centra Slovenijales do deviacije 6 v km 0,6+00 predvidena izgradnja hodnika za pešce in kolesarske steze širine 2,00 do 3,00 m.

Oskrbni center Oskrbni center je zasnovan na severni in na južni strani avtoceste. Na severni strani so obstoječe parkirne površine, obstoječi bencinski servis, in površine namenjene obstoječi komunalni, energetski in komunikacijski infrastrukturi. Robni (severni) del oskrbnega centra so zelene, z gozdom porasle površine. Poleg tega je predvidena izgradnja restavracije ter ureditev prostih, zelenih, rekreativnih in parkovnih površin. Na južni strani avtoceste se v okviru oskrbnega centra nahajajo obstoječe parkirne površine, obstoječi bencinski servis in površine namenjene obstoječi komunalni, energetski in komunikacijski infrastrukturi. Poleg tega je predvidena izgradnja restavracije, 1. faze motela in Informativno promocijskega centra avtocestnega sistema v Republiki Sloveniji, izgradnja 2. faze motela, druge faze Informativno promocijskega centra in izgradnja servisa za vozila. V sklopu južnega dela oskrbnega centra je predvidena tudi ureditev prostih, zelenih, rekreativnih in parkovnih površin ter ureditev oziroma ozelenitev robnega dela oskrbnega centra. Promet je zasnovan enosmerno, v smeri prometa na avtocesti. Parkirišča za priklopnike, avtobuse, osebna vozila s prikolicami in osebna vozila so orientirana pod kotom 45° ali vzporedno, glede na smer vožnje.

Deviacije kategoriziranih in lokalnih cest Deviacija 1 – Glavna cesta G 1-5 med Celjem in Levcem v Medlogu se na območju križišča s povezovalno cesto v km 0,0+00 rekonstruira in delno prestavi. Prestavitev sega 350 m proti vzhodu, kjer je predvidena dograditev dodatnih dveh pasov in 150 m proti zahodu. Deviacija 2 – Lokalna cesta 03203. Obstoječa lokalna cesta se na odseku od križišča z G1 5 v Medlogu ukine. Nadomesti se z novo cesto, ki se od povezovalne ceste jug v km 0,2+62 odcepi v smeri proti vzhodu ter je nasproti prodajnega centra Slovenijales naveže na obstoječe cestno omrežje. Deviacija je predvidena v dolžini 150 m. Deviacija 3 – Lokalna cesta 03203. Obstoječa lokalna cesta se na odseku od mosta preko potoka Ložnica proti severu v dolžini 550 m ukine in odstrani. Zgradi se nova cesta od povezovalne ceste v km 1,1+00 v smeri proti severu, do lokalne ceste 03205. Dolžina deviacije je 200 m. Deviacija 4 – Lokalna cesta 03205. Obstoječa lokalna cesta se na območju križanja s povezovalno cesto jug v km 2,4+85 preuredi. Dolžina deviacije je 250 m. Deviacija 5 – Lokalna cesta 49044. Obstoječa lokalna cesta se na območju križišča s povezovalno cesto sever v km 4,1+70 do km 4,3+00 preuredi. Del obstoječe lokalne ceste v dolžini 150 m se ukine. Namesto te se zgradi priključek lokalne ceste iz smeri Galicije na povezovalno cesto v km 4,1+90, dolžine 100 m ter navezava na lokalno cesto v smeri proti Lopati v km 4,3+00. Sočasno se zgradi navezava na dovozno cesto proti severu v km 4,2+55 v skupni dolžini 20,00 m. Deviacija 6 – Lokalna cesta 03203 se od km 0,6+00 do km 0,9+23 preuredi v dolžini 330 m ter služi za dostop na kmetijska zemljišča vzhodno od povezovalne ceste jug in za promet pešcev in kolesarjev. Deviacija 7 – Lokalna cesta 53333 se preuredi v dolžini 95 m ter poteka vzporedno s povezovalno cesto sever. Deviacije nekategoriziranih cest Deviacija 8 – Uredi se dostop na kmetijske površine nasproti Slovenijalesa iz povezovalne ceste jug v km 0,2+62. Skupna dolžina priključka je 30 m. Deviacija 9 – Uredi se dostop na kmetijske površine in intervencijski dostop na letališče, severovzhodno od letališča iz povezovalne ceste jug v km 1,1+00. V sklopu dostopa je tudi prečkanje razbremenilnega kanala potoka Pirešica preko propusta. Dolžina priključka je 50 m. Deviacija 10 – Uredi se dostop na kmetijske površine na južni strani zahodnega kraka lokalne ceste 03205, v sklopu njene deviacije, v km povezovalne ceste jug 2,4+85. Predvidena poljska pot se navezuje na obstoječo poljsko pot. Dolžina deviacije je 300 m. Deviacija 11 – Uredi se dostop na kmetijske površine v km 3,6+35 v dolžini 25 m zahodno in 15 m vzhodno od povezovalne ceste sever. V sklopu izgradnje avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra je predvidena tudi izgradnja objektov: Mostovi Most preko Ložnice – most z inundacijo prečka potok Ložnica v sedmih razponih dolžin 8,5 + 12,5 + 12,5 + 12,5 + 12,5 + 12,5 + 8,5 m. Skupna dolžina objekta je 79,50 m, širina pa 12,70 m. Vzdolžna os mostu prečka os Ložnice pod kotom 62°. Most preko Podsevčnice – most prečka potok Podsevčnice v km 4,0+47 do km 4,0+72. Skupna dožina mostu znaša 23 m, širine pa 9,20 m. Vzdolžna os mostu prečka os Podsevčnice pod kotom 45°. Nadvoz Nadvoz povezovalne ceste preko avtoceste A1 Šentilj–Koper, odsek Celje–Arja vas v km 3,2+95. Prečkanje je v treh razponih dolžin 23,0 + 32,0 + 23,0 m. Skupna dolžina objekta znaša 78 m, skupna širina objekta je 9,90 m. Vzdolžna os nadvoza prečka os avtoceste pod kotom 65,85°. Nadvoz je zgrajen v sklopu avtocestnega priključka. Križanje z železnico V območju križišča glavne ceste I. reda in povezovalne ceste jug je rekonstruirano obstoječe nivojsko križanje z železniško progo Celje–Velenje. Rekonstrukcija prehoda preko železnice poleg ostalega zajema ureditev podlage s tamponom, drenažo in montažo gumi montažnih elementov ter zamenjavo zgornjega ustroja dela železniške proge. Zasnova povezovalne ceste in rekonstrukcija križišča bo izvedena tako, da v naslednji fazi omogoča izgradnjo izvennivojskega križanja ceste in železnice. Prepusti Na vodotoku Črna Mlaka:

-        prepust ČM 1, podaljšanje obstoječega paraboličnega prepusta pod AC A1, dimenzije 2,20 × 2,20 m v dolžini 60 m;

-        prepust ČM 2, paraboličnega prepusta dimenzije 1,45 × 1,45 m v dolžini 10 m.

-        prepust ČM 3 na priključni rampi Ljubljana–Celje v km 0,7+00, dimenzije 2,00 × 1,50 m, dolžine 53 m;

-        prepust ČM 4 na povezovalni cesti v km 2,5+70, dimenzij 2,00 × 1,50 m dolžine 26,60 m. Na potoku A:

-        prepust PA 1, Podaljšanje obstoječega prepusta v območju priključne rampe Celje–Maribor, dimenzije ∅ 140 cm, dolžine 20 m.

-        Na melioracijskih jarkih:

-        prepust J1 na povezovalni cesti v km 1,1+23, dimenzije ∅ 100 cm, dolžine 30 m;

-        prepust J2 na intervencijskem dovozu k športnemu letališču Levec v km 1,1 + 00,00 povezovalne ceste dimenzij ∅ 100 cm, dolžine 20,00 m;

-        prepust MJ 3 na intervencijskem dovozu k športnemu letališču Levec v km 1,1 + 00,00 povezovalne ceste dimenzije 1,45 × 1,45 m, dolžine 20,00 m;

-        prepust J4 na povezovalni cesti v km 1,6 + 20 dimenzij ∅ 150 cm, dolžine 30 m. Za prehode malih živali:

-        prepust P-MŽ 1 na povezovalni cesti v km 1,6 + 10 dimenzij ∅ 120 cm, dolžine 25 m;

-        prepust P-MŽ 2 na povezovalni cesti v km 1,6 + 30 dimenzij ∅ 120 cm, dolžine 25 m;

-        prepust P-MŽ 3 na povezovalni cesti v km 2,9 + 30 dimenzij ∅ 120 cm, dolžine 20 m;

-        prepust P-MŽ 4 na povezovalni cesti v km 2,9 + 50 dimenzij ∅ 120 cm, dolžine 20 m;

-        prepust P-MŽ 5 na povezovalni cesti v km 2,9 + 70 dimenzij ∅ 20 cm, dolžine 20 m. Poleg prepustov, namenjenih za prehod za male živali, imajo to funkcijo tudi vsi ostali, prej našteti prepusti. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja so zaradi natančnejše obdelave možna odstopanja od zgoraj predpisanih lokacij in dimenzij v skladu z določili o tolerancah navedenih v 37. členu te uredbe.

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za avtocestni priključek, povezovalno cesto in oskrbni center mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni načrt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte oskrbnega centra pa tudi arhitekturni načrt. Načrta morata vsebovati predvsem oblikovalske rešitve predvidenih gostinsko turističnih in drugih objektov v sklopu oskrbnega centra, rešitve v zvezi z oblikovanjem reliefa, rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem prostih površin oskrbnega centra ter v obcestnem prostoru, rešitve v zvezi z urejanjem in oblikovanjem vodotokov. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za avtocestni priključek, povezovalno cesto in oskrbni center mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje: Avtocestni priključek Odbojne ograje na priključnih rampah avtocestnega priključka so v kovinski izvedbi višine 0,75 m. Zaščitna žična ograja je navezana na obstoječo žično ograjo ob avtocesti. Od nožice nasipa, zunanjega roba jarka ali vrhnjega roba nasipa je odmaknjena 1–2 m. Potek žične ograje se prilagaja poteku priključnih ramp avtocestnega priključka in lokaciji objektov oziroma funkcionalnih površin oskrbnega centra. Nadvoz preko avtoceste ter ostala cestna oprema in protihrupni objekti morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora. Cestna oprema, ograja na nadvozu in elementi cestne razsvetljave morajo izkazovati enotne oblikovne elemente. Ureditev celotnega območja avtocestnega priključka mora biti oblikovno navezana na ureditev povezovalne ceste in na ureditev oskrbnega centra ter mora biti zajeta v PGD/PZI krajinsko ureditvenem načrtu. Povezovalna cesta Odbojne ograje povezovalne ceste bodo kovinske, višine 0,75 m ali v kombinaciji z zemeljskimi nasipi. Izjemoma je dopustna izvedba betonskih odbojnih ograj v kombinaciji z zemeljskimi nasipi na območjih ščitenja podtalnice. Zemeljski protihrupni nasipi bodo navadni ali v izvedbi z armirano zemljino ter zatravljeni ali zasajeni z nizkimi grmovnicami s plitvim koreninskim sistemom. Cestni objekti (mostovi, podhodi, prepusti), cestna oprema in protihrupni objekti morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora. Posegi v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora: Relief bo oblikovan v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami. Nasipne in ukopne brežine se izvedejo v nagibu 1: 1,5 ali položneje z zaokroženim iztekom v okoliški teren. Brežine so zatravljene, zasajene z grmovnicami ali drevjem. Brežine nasipa povezovalne ceste, ki poteka preko vodovarstvenega območja ter brežine protihrupnih nasipov bodo v nagibu 1: 1,5 ter zatravljene ali zasajene z nizkimi grmovnicami s plitkim koreninskim sistemom. Regulacije in ureditve vodotokov se izvedejo sonaravno, s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone obvodne vegetacije. Dele vodotokov, ki so že regulirani je potrebno urediti skladno z zatečenim stanjem ali uporabljati načela renaturacije. Vse odseke deviacij obstoječih lokalnih cest in poti je potrebno oblikovati skladno z obstoječim stanjem oziroma v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora. Vse odseke obstoječih cest in poti oziroma drugih rab, ki po izgradnji povezovalne ceste in drugih ureditev ostanejo brez funkcije, je treba rekultivirati v skladu z rabo sosednjih zemljišč (kmetijska zemljišča, vegetacijski sestoji) oziroma v nadomestne biotope. Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Osnovna izhodišča nove zasaditve so zagotovitev čim večje vpetosti posega v prostor, vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgleda ter nadomeščanje prizadetih gozdnih sestojev. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (ostanki gozdov, živice, posamezne skupine dreves, obvodna vegetacija, kmetijske površine). Gozdni robovi morajo biti sanirani s primerno višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije s predčasno premeno drevesnih vrst in načrtnim preoblikovanjem pasu širine 6 do 8 m. Oskrbni center Oskrbni center Lopata je navezan na avtocestni priključek Celje – zahod, na lokaciji obstoječega avtocestnega počivališča Lopata. Program in velikost sta različna za severno in južno stran avtoceste. Objekti in funkcionalne površine morajo biti oblikovani po načelih oblikovanja stavbnih elementov, prometnih in zelenih površin, ki so značilni v tem delu kulturne krajine oziroma so značilni za spremljajoče objekte ob avtocestah. Pri načrtovanju je treba spoštovati tako tradicionalne materiale kot tudi sodobne materiale in arhitekturne, oblikovalske in gradbene dosežke na področju oblikovanja in graditve podobnih objektov. Vsi objekti so zidani, z ravno streho, osrednji (vstopni) deli so poudarjeni ter imajo praviloma enokapno streho z naklonom 30–45°. Fasada je kombinacija stekla, kovine in prefabriciranih (kovinskih, kamnitih, betonskih ipd.) fasadnih oblog. Oskrbni center – sever Na severni strani avtoceste obsega program oskrbnega centra bencinski servis, parkirišča, restavracijo in površine za oddih in rekreacijo. Bencinski objekt je obstoječ (gradbeno dovoljenje MOP št. 351–01–84/98 z dne 23. 10. 1998) ter obsega objekt, natakalne otoke za osebna in tovorna vozila, pokrite z nadstrešnico ter funkcionalno zemljišče s prometnimi in zelenimi površinami. Restavracija je locirana centralno ob parkirnih prostorih. Objekt obsega restavracijo z 98 sedeži znotraj in manjšim številom sedežev na gostinskem vrtu, javne sanitarije s previjalnico, kuhinjo s skladiščnimi in garderobnimi prostori, sanitarije za zaposlene, kotlovnico in upravne prostore. Glavni vhod v objekt za goste je z južne strani, na zahodni strani je izhod na gostinski vrt. Službeni vhod in gospodarski vhod je s severne strani. Tlorisne dimenzije objekta so 55,00 × 20,00 m s poudarjenim centralnim (vhodnim) delom, polkrožne oblike, tlorisne velikosti cca 20,00 × 5,00 m. Objekt je delno podkleten, sicer pa pritličen z delno izkoriščenim podstrešjem v povišanem osrednjem delu objekta. Višinska kota pritličja K0,00 je prilagojena terenu oziroma prometnim površinam (parkirišče, pločniki). Kota kleti je – 2,80 m. Kota venca pritličnega dela objekta je + 5,00 m, kota povišanega osrednjega dela objeta pa je + 7,50 m. Parkirišča so locirana za bencinskim servisom in obsegajo 15 PM za priklopnike, 9 PM za avtobuse in osebna vozila s prikolicami in 54 PM za osebna vozila. Parkirna mesta so orientirana pod kotom 45° glede na smer vožnje. Pet parkirnih mest za avtobuse in za osebna vozila s prikolicami so orientirana vzporedno s smerjo vožnje. Parkirni pasovi za posamezne vrste vozil so razdeljeni v več skupin in ločeni z nivojsko dvignjenimi otoki. Površine za oddih in rekreacijo so zahodno od restavracije ter so zasnovane tako, da z nizanjem programskih enot in sprehajalnih poti omogočajo ureditev prostorov za počivanje, rekreacijo in igro. Oskrbni center – jug Na južni strani avtoceste obsega program oskrbnega centra bencinski servis, parkirišča, restavracijo in motel – 1. faza, informacijsko promocijski center AC sistema v RS, avtomobilski servis, motel – 2. faza ter površine za oddih in rekreacijo. Bencinski objekt je obstoječ (gradbeno dovoljenje MOP št. 351–01–51/98 z dne 31. 7. 1998 in dopolnitev gradbenega dovoljenja MOP št. 351–01–51/98 dop.1 z dne 12. 11. 1998) ter obsega objekt, natakalne otoke za osebna in tovorna vozila, pokrite z nadstrešnico ter funkcionalno zemljišče s prometnimi in zelenimi površinami. Restavracija v sklopu katere je tudi motel 1. faza je locirana centralno ob parkirnih prostorih. Objekt obsega restavracijo s 50 sedeži s strežbo in 150 sedežev v samopostrežbi, motel s 24 ležišči v dvoposteljnih sobah, trgovino, konferenčno dvorano, javne sanitarije s previjalnico, kuhinjo s skladiščnimi in garderobnimi prostori, sanitarije za zaposlene, kotlovnico in upravne prostore in pomožne prostore. Glavni vhod v objekt za goste je s severne strani, na vzhodni strani je povezava z informacijsko promocijskim centrom na gostinski vrt. Službeni vhod in gospodarski vhod sta iz zahodne in južne strani. Tlorisno je objekt razgiban. Restavracijski del je polkrožne oblike, motel pa pravokotne ter členjen. Maksimalne tlorisne dimenzije objekta so 90,00 × 45,00 m z zamiki, tako da je skupna tlorisna površina ca. 3000 m². Objekt je pa pritličen z možnostjo izkoriščenega podstrešjem v povišanem osrednjem delu objekta. Višinska kota pritličja K0,00 je prilagojena terenu oziroma prometnim površinam (parkirišče, pločniki). Kota venca pritličnega dela objekta je +5,00 m, kota povišanega osrednjega dela objeta pa je +10,00 m. Informacijsko promocijski center se navezuje na restavracijo na njenem vzhodnem delu. Objekt obsega razstavne, upravne in pomožne prostore. Glavni vhod za obiskovalce je s severne strani oziroma preko restavracije, službeni in gospodarski vhod pa je iz južne strani. Tlorisno je objekt polkrožne oblike maksimalne tlorisne dimenzije 35,00 × 40,00 m z zamiki tako da je skupna tlorisna površina največ 1500 m². Objekt je pa pritličen z možnostjo izkoriščenega podstrešjem v povišanem osrednjem delu objekta. Višinska kota pritličja K0,00 je prilagojena terenu oziroma prometnim površinam (parkirišče, pločniki). Kota venca pritličnega dela objekta je +5,00 m, kota povišanega osrednjega dela objeta pa je +10,00 m. Avtomobilski servis je južno od restavracije in motela 1. faza. Objekt obsega razstavne, in pomožne prostore za prodajo rezervnih delov, delavnico za popravilo vozil, sanitarije in garderobne prostore za zaposlene, kotlovnico, upravne in pomožne prostore. Glavni vhod za obiskovalce je s severne in z zahodne strani, službeni in gospodarski vhod pa je iz zahodne strani. Tlorisne dimenzije objekta so 40,00 × 20,00 m. Objekt je pa pritličen, del objekta ima tudi nadstropje. Možna je podkletitev celotnega ali dela objekta. Višinska kota pritličja je K0,00 ter je prilagojena terenu oziroma prometnim površinam (parkirišče, pločniki). Kota venca pritličnega dela objekta je +5,00 m, kota povišanega dela je +7,50 m. Motel 2. faza je lociran jugovzhodno od restavracije in motela 1. faza. Objekt obsega restavracijo, s 100 sedeži s strežbo, 100 ležišči v dvoposteljnih sobah, sanitarije, kuhinjo s skladiščnimi in garderobnimi prostori, sanitarije za zaposlene, kotlovnico, upravne prostore in pomožne prostore. Glavni vhod za obiskovalce je z južne strani, službeni in gospodarski vhod pa je iz vzhodne strani. Tlorisne dimenzije objekta so 60,00 × 25,00 m. Objekt ima klet, pritličje, nadstropje in podstrešje, z možnostjo kasnejše nadzidave in razširitve. Višinska kota pritličja je K0,00 ter je prilagojena terenu oziroma prometnim površinam (parkirišče, pločniki). Kota kleti je –3,00 m, kota 1. etaže je + 4,00 m, kota venca je + 7,50 m. Parkirišča so locirana za bencinskim servisom in obsegajo 15 PM za priklopnike, 9 PM za avtobuse in osebna vozila s prikolicami in 54 PM za osebna vozila. Parkirna mesta so orientirana pod kotom 45° glede na smer vožnje. Pet parkirnih mest za avtobuse in za osebna vozila s prikolicami je orientiranih vzporedno s smerjo vožnje. Parkirni pasovi za posamezne vrste vozil so razdeljeni v več skupin in ločeni z nivojsko dvignjenimi otoki. Površine za oddih in rekreacijo so južno od restavracije in motel 1. faza oziroma vzhodno od motela 2. faza. Zasnovane so tako, da z nizanjem programskih enot in sprehajalnih poti omogočajo ureditev prostorov za počivanje, površin za rekreacijo in igro ter povezujejo območje restavracije, informacijsko promocijskega centra in motela 2. faza. Na območju oskrbnega centra jug je “prostor za posebne namene“ z ustreznim dostopom, površine ca. 600 m².

Zaradi izgradnje avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra je treba zgraditi, prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, naprave in napeljave. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov, naprav in napeljav mora potekati v skladu s pogoji posameznih upravljalcev oziroma v skladu s pogoji, ki bodo določeni v izvedbenih načrtih. Za potrebe izgradnje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture za izgradnjo in obratovanje objektov oskrbnega centra je bila izdelana lokacijska dokumentacija (ZPI Celje, št. proj. 352A–167/98), izdano lokacijsko dovoljenje št. 35102–993/98–12–AB ter pridobljeno gradbeno dovoljenje št. 35102–1105/98–02–KG. Za odvajanje fekalnih odplak je predvidena izgradnja čistilne naprave, v končni fazi pa navezava na predvideno kanalizacijsko omrežje.

Vodovod Na območju avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra je potrebno zamenjati, prestaviti ali zaščititi naslednje vodovode:

-        cevovod pitne vode v križišču povezovalne ceste in G 1-5, na priključnem kraku G 1-5 iz smeri Levec (predvidena LŽ zaščita vodovoda),

-        cevovoda pitne vode v križišču povezovalne ceste in G 1- 5, na priključnem kraku G 1–5 iz smeri Celje (predvidena zaščita vodovoda LŽ 258 in LŽ 400),

-        cevovod pitne vode v km 0,4+50 (predvidena zamenjava obstoječega vodovoda z vodovodom iz duktilne litine),

-        cevovod pitne vode v km 0,8+50 (predvidena prestavitev vodovoda – PL ∅ 150mm in zamenjava z vodovodom iz duktilne litine),

-        cevovod pitne vode v km 0,9+50 (predvidena ukinitev vodovoda – PL ∅ 150mm),

-        cevovod pitne vode v km 2,4+83 (predvidena prestavitev vodovoda – PE 6/4“ izven območja križišča, v območju prečkanja cestišča se izvede zaščita),

-        cevovod pitne vode v km 2,6+75 (predvidena zamenjava obstoječega vodovoda – PL ∅ 100mm z vodovodom iz duktilne litine),

-        cevovod pitne vode na priključni rampi Celje–Maribor, v km 0,6+00 (predvidena zaščita vodovoda – PL ∅ 100mm),

-        cevovod pitne vode v križišču povezovalne ceste in lokalne ceste 49044 – žalski vodovod (predvidena zaščita vodovoda – PL 25).

Kanalizacija Na območju avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra je potrebno zamenjati, prestaviti ali zaščititi naslednje kanalizacijske vode:

-        rajonski zbiralnik RZ – 1, oznaka 101001, v območju križišča glavne ceste I. reda G 1-5 in povezovalne ceste jug (predvidena zaščita),

-        kanale z oznako 101006 in 101008, v območju križišča glavne ceste I. reda G 1-5 in povezovalne ceste jug (predvidena zaščita).

Visokonapetostni vodi Na območju avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra je potrebno izvršiti kontrolo višine naslednjih visokonapetostnih elektro vodov:

-        enosistemski daljnovod 110kV RTP Lava–RTP Podlog v km 2,6+20 (kontrola varnostne višine),

-        dvosistemski daljnovod 110kV RTP Lipa–RTP Podlog v km 2,6+55 (kontrola varnostne višine). Investitor mora zagotoviti, da se v času izgradnje v vplivnem območju daljnovodov izvajajo varnostni ukrepi zaradi preprečitve dotika delovnih naprav s faznimi vodniki, da ne pride do faznih preskokov med vodniki in delovnimi napravami, da dovoljen doseg delovnih naprav ne presega 5,5 m, da je zagotovljena minimalna varnostna razdalja 3,00 m. Srednjenapetostni vodi Na območju avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra je potrebno zamenjati, prestaviti ali zaščititi naslednje srednjenapetostne elektro vode:

-        daljnovod 10kV Ostrožno v km 2,1+05 (prestavitev),

-        daljnovod 10kV Čmerlica v km 2,2+08 (prestavitev). Zaradi zagotovitve ustreznih varnostnih višin, oddaljenosti in sprostitev prostora za gradnjo, je treba električne vode urediti pred začetkom izgradnje povezovalne ceste. Nizkonapetostni vodi Na območju avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra je potrebno zamenjati, prestaviti ali zaščititi naslednje nizkonapetostne elektro vode:

-        izvod iz TP Čmerlica v smeri jug v km 2,2 + 08 (kabliranje),

-        izvod iz TP Čmerlica v smeri zahod v km 2,5+80 (kabliranje). Zaradi zagotovitve ustreznih varnostnih višin, oddaljenosti in sprostitev prostora za gradnjo, je treba električne vode urediti pred začetkom izgradnje povezovalne ceste.

Telekomunikacijsko omrežje Na območju avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra je potrebno zamenjati ali zaščititi naslednje telekomunikacijske vode:

-        križanje šestcevne kabelske kanalizacija v km 0,0+20 (izgradnja novega jaška, prestavitev in zaščita na razdalji 40 m),

-        križanje treh telekomunikacijskih kablov v km 2,5+00 (prestavitev in zaščita na razdalji 38 m),

-        križanje štirih telekomunikacijskih kablov km 4,2+35 in na deviaciji LC 49044 v km 0,0+30 (izgradnja dvocevne kabelske kanalizacije dolžine 158 m),

-        križanje telekomunikacijskega telefonskega kabla s priključno cesto na LC 03203 v km 0,1+65 (prestavitev). Za potrebe športnega letališča Levec je potrebno predvideti položitev PE cevi za vpihovanje kabla z optičnimi vlakni (2 × ? 50 mm) za povezavo med telekomunikacijsko infrastrukturo ob avtocesti (klic v sili) in najbližjim objektom letališča.

Plinovod Trasa povezovalne ceste sever na stacionaži km 3,6+00 prečka obstoječi jekleni plinovod m² – DN400, 50 bar na stacionaži med km 41+707,81 in 41+844,24. Predvidena je zaščita plinovoda na obstoječi lokaciji, po pogojih, ki jih poda upravljalec, ali prestavitev plinovoda za 5,00 m proti zahodu na globino, ki je za 1,90 m večja od obstoječega plinovoda. Prestavitev se izvede s tovarniško predizoliranimi cevmi za IV. razred. Izolacijski spoji med cevovodi se izvedejo s termoskrčnim materialom. Plinovod se na področju ceste zaščiti z armiranobetonskimi ploščami v raščenem terenu.

Javna razsvetljava Na območju avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra se s sistemom javne razsvetljave ustrezno razsvetli:

-        območje avtocestnega priključka,

-        območje oskrbnega centra na severni in južni strani avtoceste,

-        območje križišča z glavno cesto G 1-5 v Medlogu,

-        območje križišča s povezovalno cesto do LC 03203 v km 1,1+00,

-        na območju križišča z LC 03205 v km 2,4+90,

-        na območju križišča z LC 490044 v km 4,1+90. Javna razsvetljava bo priključena na obstoječi sistem javne razsvetljave. Pred priključitvijo mora investitor pridobiti elektroenergetsko soglasje Elektro Celja.

Rušenje obstoječih objektov Zaradi izgradnje avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra je treba na območju avtocestnega priključka, severno od povezovalne rampe Maribor–Celje porušiti stanovanjski in gospodarski objekt na parceli:

-        parcela št. 297 (lastnik Lipovšek Eduard Alojzij, Lopata 40A, Celje),

-        parcela št. 321/2 (lastnika Žolnir Alojzija, Lopata 41, Celje, Deželak Marija, Lopata 41A, Celje) in

-        parcela št. 323/3 (Krajnc Terezija, Lopata 48, Celje). Vse parcele so v k.o. Medlog. Za nadomestitev nepremičnin se, ob upoštevanju zahtev njihovega lastnika, zagotovi ustrezna nepremičnina, v skladu s predpisi in pogoji, opredeljenimi v občinskih prostorskih aktih.

Tla Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine naj se uporabljajo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine ter v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila 23. in 24. člena te uredbe. Potrebno je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi, zaradi možnih nezgod na tehnoloških površinah. V sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati projekt o uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in deponira ter uporabi za humusiranje brežin nasipov in ukopov, poškodovanih in manjvrednih tal. S sanacijo je potrebno pričeti že med gradnjo. Prst je potrebno odstraniti in premeščati na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja z nevarnimi in škodljivimi snovmi ter do mešanja z manj kvalitetnim materialom. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih visokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije. Med gradnjo je obvezno voditi evidenco o mestih in količinah odstranjene prsti, o začasnih deponijah ter o nadaljnji uporabi. Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z veljavnimi občinskimi odloki.

Ureditve na območjih kmetijskih zemljišč Na območju, kjer povezovalna cesta preseka izgrajene melioracijske komplekse je treba te rekonstruirati oziroma prilagoditi novim razmeram tako, da je zagotovljeno njihovo nadaljnje delovanje. Investitor je dolžan zagotoviti dostop na kmetijska zemljišča v času gradnje in v času obratovanja. Investitor je v času gradnje dolžan zagotavljati čim manjše poseganje na kmetijske površine ter ravnati z rodovitno prstjo skladno z določili 20. člena te uredbe. Po končani gradnji mora investitor zagotoviti izvedbo kmetijsko prostorskih in ureditvenih operacij na prizadetih kmetijskih zemljiščih, s katerimi bodo ponovno vzpostavljene možnosti za kmetijsko rabo.

Ureditve na območjih gozdnih zemljišč Gradnja avtocestnega priključka, oskrbnega centra in povezovalne ceste v gozdnih območjih med km 1,4+30 in km 1,6+00, med km 2,7+20 in km 3,2+50 ter med km 3,6+70 in km 3,9+20 lahko posega v gozdni prostor le v obsegu funkcionalnih površin predvidenih objektov (do roba utrjenih površin ter zazidanih površin oskrbnega centra) oziroma v obsegu cestnega telesa in vkopov ter nasipov. V gozdnem območju med km 2,7+20 in km 3,2+50 oziroma na območju avtocestnega priključka in oskrbnega centra je dovoljeno posegati tudi na površine, ki so potrebne za izvedbo dostopne poti in manipulativne površine za izvedbo zemeljskih del ter za izgradnjo in prestavitev komunalne in energetske infrastrukture. Drugi posegi zaradi ureditve gradbišča, gradbenih poti in gradnje niso dovoljeni. Transportne poti za čas gradnje se uredijo po že zgrajenem delu trase po ter po odsekih obstoječih cest in poti. Predhodno je potrebno za posege pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Pred posekom drevja na območju posegov mora pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove Slovenije označiti drevje za posek. Sečnjo lesa lahko izvajajo le izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje “Pravilnika o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih (Uradni list RS, št. 35/94). Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določila Uredbe varstva pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 62/95). Preprečiti je potrebno vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Zemeljska dela naj se izvajajo v največji meri v času mirovanja vegetacije. Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob in na novo ustvarjene preseke je potrebno pričeti sanirati že v času gradnje. Gozdne robove je treba čimprej sanirati z novo oblikovanim gozdnim robom s predčasno premeno drevesnih vrst širine 6–8 m. Obstoječe gozdne poti in vlake je treba ustrezno prestaviti in povezati z obstoječim prometnim omrežjem. Zaradi posega povezovalne ceste jug na gozdno površino od km 1,4+30 do km 1,6+00 zagotovi investitor nadomestno pogozdovanje na jugozahodni strani povezovalne ceste jug, na delih kjer je pas med cesto in razbremenilnim kanalom Pirešica–Ložnica ožji od 50 m, to je od km 0,9+00 do km 1,3+50 in od km 1,5+00 do 1,8+50. Za sajenje je trebe uporabljati avtohtone drevesne vrste, v največji možni meri pa naj se uporablja strojno presajevanje izkrčenih gozdnih robov. Investitor mora zagotoviti spremembo gozdnogojitvenih načrtov. Za obnovo gozdnih robov in nadomestne pogozditve se mora izdelati podrobni izvedbeni načrt, ki mora vsebovati izbiro in razpored vrst, velikost sadilnega materiala in načine vzdrževanja teh površin. K izvedbenemu načrtu je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, ki vrši tudi stalni nadzor nad izvajanjem dela.

Vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi Zaradi izgradnje avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra, se vodni režim na vplivnem območju ne sme poslabšati. Zato mora investitor izvesti potrebne ureditve na vodotokih, ki jih avtocestni priključek, povezovalna cesta in oskrbni center in druge ureditve, določene s to uredbo tangirajo. Naravne struge obstoječih vodotokov in pestrost vodnih in obvodnih habitatov je potrebno ohraniti v največji možni meri. Posebno pozornost je potrebno posvetiti načrtovanju zaščitnih ukrepov podtalnice in vodnih virov v Medlogu. Površinski vodotoki Avtocestni priključek in povezovalne cesta prečkata več vodotokov oziroma jarkov, na katerih so predvidene regulacije ureditve. Na obravnavanem odseku povezovalne ceste sta regulaciji na vodotokih:

-        Podsevčnica – predvidena regulacija nivelete in korita z zavarovanjem dna in brežin v dolžini 165 m ter čiščenje struge v dolžini 20 m. Skupna dolžina ureditve znaša 185 m;

-        Črna mlaka – predvidena je ureditev korita, zavarovanje brežin in dna ter izvedba talnih pragov v skupni dolžini ca. 310 m. Zaradi zagotavljanja poplavne varnosti bo investitor izvedel naslednje ukrepe:

-        izgradnja mostu z inundacijsko odprtino preko potoka Ložnica v skupni dolžini 79,50 m,

-        znižanje sedanje makadamske ceste na širšem območju inundacijskega objekta ter oblikovanje terena s padcem k inundacijskem objektu,

-        sofinanciral sanacijo in dvig desnobrežnega nasipa potoka Ložnica od povezovalne ceste do zahodnega roba naselja Levec in

-        izgradnjo nasipa (nadvišanje obstoječe poljske poti) med Levcem in Drešinjo vas (sofinanciranje z MOP UVN). Predvideni posegi preureditev vodotokov se morajo izvesti tako, da se bistveno ne spremeni narava vodotoka, to je pretok vode in njegova dinamika, kakovost vode, raznovrstnost habitatov in biološka raznovrstnost. Zato je pri posegih v vodotoke dela potrebno izvajati tako, da so izpolnjene naslednje zahteve:

-        preureditev vodotokov mora biti sonaravna in čim bolj podobna stanju pred posegom;

-        zemeljski posegi in gradbena dela v vplivnem območju vodotokov ter morebitna regulacijska dela v vodotokih naj se ne izvajajo v času nizkih vodostajev in izven časa razmnoževanja rib, kolikor to ni mogoče, naj se izvajajo po fazah tako, da se v vodotoku lahko občasno vzpostavijo normalne razmere. V času gradbenih del je potrebno zagotoviti ekološko sprejemljivi pretok vode, zagotovljene morajo biti minimalne koncentracije kisika. Preusmeritev vode v novo korito je potrebno izvesti tako, da ne pride do pomorov življa v vodotoku. Zasaditev brežin je potrebno izvesti takoj, ko gradbena dela to omogočijo, vendar ne poleti;

-        za ohranjanje kakovosti površinskih vodotokov veljajo zaščitni ukrepi za varovanje vodnih virov v nadaljevanju tega člena. Odvodnjavanje cestnega telesa in prometnih površin oskrbnega centra Na celotnem odseku povezovalne ceste ter z vseh utrjenih površin oskrbnega centra se v struge naravnih vodotokov spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza določilom strokovnega navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustni temperaturi vode (Uradni list SRS, št. 18/85) in uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na sistem odvodnjavanja ne smejo biti priključeni nobeni iztoki sanitarno – fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) vod. Padavinsko vodo s cestišča se od km 0,0+00 do km 2,5+50 odvaja v vodotesnih betonskih kanalizacijskih cevovodih, dimenzije do 120 mm. Na tem delu se z ustrezno vodotesno izvedbo ščitijo tudi brežine in varnostni pas širine min. 3 m od kanalete, ki služi za zajem eventualnih razlitih vod v primeru havarije in meteornih vod. Na mestih, kjer so predvideni zemeljski protihrupni nasipi je ustrezna vodotesna izvedba tudi pod njimi. Padavinska voda s cestišča se od km 2,5+50 do km 3,0+50 odvaja v vodotesni kanalizacijski cevovod, ni pa dodatnih vodotesnih zaščit okoliškega terena. Padavinska voda na povezovalni cesti sever se odvaja preko obcestnih jarkov. Padavinske vode na priključnih cestah AC priključka se vodijo delno v obcestnih jarkih, delno v kanalizaciji, delno pa v drenažni kanalizaciji. Vse padavinske vode s cestnih površin se preko vodotesnih kanalizacijskih cevovodov oziroma obcestnih jarkov navezujejo na zadrževalne bazene, na katerih so izvedeni lovilci olj in usedalniki. Poleg dveh obstoječih zemeljskih zadrževalnih bazenov ob avtocesti in enega betonskega ob križišču z glavno cesto G 1-5 v Medlogu, je predvidena izgradnja dveh zemeljskih zadrževalnih bazenov v sklopu oskrbnega centra ter šestih zemeljskih zadrževalnih bazenov ob povezovalni cesti. Zadrževalni bazeni morajo biti zgrajeni vodotesno in dimenzionirani tako, da bo zadrževalni čas omogočal učinkovito sedimentiranje trdih delcev in zagotovil, da se no bo bistveno spremenila časovna dinamika pretoka vode v obstoječih površinskih vodotokih. Mulj v usedalnikih je potrebno obravnavati kot posebni odpadek. Potrebno je redno vzdrževanje zadrževalnih bazenov, vodotesnih kanalizacijskih cevovodov in ostalih objektov odvodnjavanja. Za primere razlitja večjih količin goriv, olj ali drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov, je potrebno pred začetkom obratovanja povezovalne ceste pripraviti načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in podtalnico ter za njihovo odstranitev. Zavarovanje vodnih virov Izgradnje avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra, ne sme v ničemer poslabšati obstoječega stanja kvalitete podtalnice, kar je potrebno doseči z ustreznimi gradbeno tehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje ter po izgradnji z ustreznim načinom vzdrževanja. Zato mora investitor izvesti potrebne ureditve na vodotokih, ki jih avtocestni priključek, povezovalna cesta in oskrbni center in druge ureditve, določene s to uredbo tangirajo. Zaradi poteka povezovalne ceste jug preko zavarovanega območja vodnih virov v Medlogu mora investitor zagotoviti varovanje vodnih virov na celotnem poteku povezovalne ceste preko zavarovanega območja ter v zaledju. S posebnimi vodovarstvenimi ukrepi je zaščitena povezovalna cesta jug na odseku od km 0,0+00 do km 2,5+50. Za zavarovanje vodnih virov bo investitor zagotovil izdelavo posebnega projekta ukrepov zaščite podzemne vode in monitoringa v času gradnje in v času obratovanja. Investitor mora zagotoviti izdelavo posebnega projekta za ravnanje v primeru nesreče, zaradi katere bi bila ogrožena kakovost in količina pitne vode. Investitor mora poskrbeti za ukrepe, ki bodo zaradi izgradnje in obratovanja povezovalne ceste omogočali nemoteno oskrbo s pitno vodo iz vodnih virov v Medlogu. Predvideno je povečati kapaciteto obstoječega vodnjaka E z izgradnjo dodatnih drenaž in usposobitev dodatnega vodnega vira, ki ga sofinancirata investitor ceste in MO Celje. Pri gradnji in obratovanju povezovalne ceste jug je potrebno poleg ostalih zakonskih določil, ki se nanašajo na varovanje okolja in vodnih virov, v celoti upoštevati določila odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o varstvenih pasovih virov pitne vode na območju Medloga (Uradni list RS, št. 82/98). Melioracijska območja Povezovalna cesta jug prečka melioracijsko območje Medlog med km 0,9+00 do km 2,5+80 in melioracijsko območje Babno med km 2,5+00 do km 2,8+50. Na obeh območjih so prizadeti melioracijski odvodniki, ki jih je potrebno urediti.

Varovanje objektov in območij naravne dediščine Na območju avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra so na podlagi Uredbe o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS, št. 57/93) je evidentirana naslednja naravna dediščina, naravna znamenitost in ogrožene živalske vrste: Potok Podsevčnica z naslednjimi zavarovanimi ogroženimi živalskimi vrstami:

-        sladkovodne školjke: potočni skržek (Unio crassus);

-        ribe: pezdirk (Rhodeus sericeus amarus), blistavec (Leuciscus souffia), nežica (Cobitis taenia) in pisanka (Albumoides bipunctatus); Potok Ložnica z naslednjimi zavarovanimi ogroženimi živalskimi vrstami:

-        ribe: pezdirk (Rhodeus sericeus amarus), blistavec (Leuciscus souffia), nežica (Cobitis taenia) in pisanka (Albumoides bipunctatus); Potok Črna mlaka z naslednjimi zavarovanimi ogroženimi živalskimi vrstami:

-        ribe: pisanka (Albumoides bipunctatus); Investitor mora zagotoviti zavarovanje pomembnejših naravnih območij predvsem v času gradnje, in sicer za:

-        potoke Podsevčnica, Ložnica in Črna mlaka na obravnavanem območju in dolvodno za celotno vplivno območje,

-        mokrotno območje in trstičje zahodno od križišča povezovalne ceste z glavno cesto G1-5 na parc. št. 1310 k.o. Medlog,

-        gozdna območja, predvsem pa ostanek nižinskega gozda med km 1,4+30 in km 1,6+00,

-        mokrotno območje Čmerlica na južni strani povezovalne ceste od km 1,6+00 do km 1,8+50,

-        območje bajerja, južno od predvidenih objektov oskrbnega centra na južni strani avtoceste (parc. št. 326 k.o. Medlog),

-        zagotoviti občasen geološki nadzor na celotnem območju gradnje zaradi potencialnih objektov geološke naravne dediščine. V primeru pomembnih geoloških najdb, je treba obvestiti strokovno organizacijo (MOP-UVN) ter pridobiti strokovne smernice glede ohranjanja naravne dediščine. Območje avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra je treba pred gradnjo fotodokumetirati v skladu z navodili službe za varstvo naravne dediščine. Zavarovanje bo investitor zagotovil na način, kot je opredeljeno v 20., 22., 23., 25., 31., 33. in 34. členu te uredbe.

Varovanje flore in vegetacije, favne in biotopov Zaradi zmanjšanja vpliva avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra na naravne in sonaravne habitate mora investitor med gradnjo in v času obratovanja zagotoviti:

-        izvedbo prečenja vodotokov na čim manjši dolžini in sonaravno ureditev prizadetih brežin,

-        izvedbo predvidenih talnih pragov in stopenj na vodotokih tako, da se zagotovi zračenje, zadrževanje in koncentriran pretok nizkih voda,

-        pred začetkom gradnje je treba obvestiti o predvidenem začetku in poteku del Ribiško družino Celje, ki upravlja z ribjimi populacijami v obravnavanih vodotokih. Ob morebitnem regulacijskem posegu v vodotoke je treba izloviti na mestu gradbenih del vse ribe in jih preseliti v neprizadete dele istega ali podobnega vodotoka. Za odlov zavarovanih vrst rib in njihov prenos na primerno lokacijo mora investitor pridobiti dovoljenje pristojnega ministra. Med samo gradnjo morajo izvajalci sproti obveščati Ribiško družino Celje o vsakem posegu v vodotoke in jim omogočiti ogled gradbišč ob vodah,

-        izvajanje zemeljskih in vseh ostalih del znotraj načrtovanih gabaritov avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra, tako da ne bo dodatnih posegov, dodatnih transportnih poti in deponij v naravo, vodotoke,

-        uporaba obstoječih cest in poti na naravovarstveno vrednejših območjih, za transportne poti v času gradnje,

-        izvajanje zemeljskih in vseh ostalih del bo po možnosti izven življenjsko pomembnih obdobij živali, v spomladanskem času razmnoževanja, v času gnezdenja ptic in migracij živali,

-        ponovno vzpostavitev strukturno in vrstno pestrih vegetacijskih sestojev z zasaditvijo avtohtonih vrst,

-        zbiranje in odvodno fekalnih voda iz območja oskrbnega centra do ustreznih čistilnih naprav,

-        izvedbo ukrepov, s katerimi bo vnaprej preprečen odtok strupenih, nevarnih ali kako drugače škodljivih snovi s prometnih površin v okolje,

-        izvedba cestnih prepustov za migracijo manjših živali in dvoživk kot so navedeni v 10. členu te uredbe,

-        naravovarstveni nadzor na območju travnika in gozdiča “Travniki“.

Varovanje objektov in območij kulturne dediščine Zaradi varovanja objektov in območij kulturne dediščine mora investitor zagotoviti:

-        izvedbo predhodnih arheoloških raziskav na trasi avtocestnega priključka, povezovalne ceste in na območju oskrbnega centra ter na lokacijah spremljajočih ureditev (deviacije, vodnogospodarske ureditve, prestavitve komunalne in energetske infrastrukture),

-        zaradi poteka dela trase povezovalne ceste jug od km 0,0+00 do 2,5+00 preko zavarovanega „Arheološkega najdišča Celje“ (EŠD 56, Uradni list SRS, št. 28/86), mora investitor zagotoviti arheološki intrasite pregled v mreži 10 × 10 m za območje predvidenih posegov znotraj meje zavarovanega arheološkega območja pred pričetkom posega,

-        geofizikalno kartiranje in arheološko sondiranje na območju povezovalne ceste jug med priključkom na glavno cesto v Medlogu in potokom Ložnica, na površini ca. 11200 m², na osnovi česar se opredelijo pogoji in ukrepi za poseg v prostor,

-        v primeru arheoloških najdb izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopovalnimi postopki,

-        v primeru izjemnih arheoloških najdb, skladno z Evropsko konvencijo o varstvu arheološke dediščine, prilagoditi tehnične rešitve avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra, oziroma spremeniti tisti del prostorske ali tehnične rešitve, ki bi utegnila škoditi arheološki dediščini.

-        med gradnjo avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra mora investitor zagotoviti stalen arheološki nadzor.

Območja povojnih žrtev Zaradi poteka dela trase povezovalne ceste jug od km 0,2+00 do 0,6+00 preko evidentiranega območja množičnih pobojev vojnih in povojnih žrtev revolucije v skladu z odlokom o zavarovanju in začasnem urejanju grobišč in grobov vojnih in povojnih žrtev revolucije na območju Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 12/93, 9/95 in 56/99) ter skladno s splošnimi usmeritvami Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve – Sektor za veterane, vojne invalide in žrtve vojn, kakor tudi Komisije Vlade Republike Slovenije za evidentiranje in označitev prikritih grobišč (v nadaljevanju: komisija), je ob pripravljalnih delih za gradnjo povezovalne ceste predvideno:

-        ob morebitnih najdbah posmrtnih ostankov žrtev vojnih in povojnih množičnih pobojev na območju del je treba takoj obvestiti policijo, preiskovalnega sodnika, prav tako pa zaprositi za sodelovanje zdravstvenega inšpektorja,

-        ob morebitnih najdbah je treba takoj obvestiti Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve oziroma komisijo,

-        posmrtne ostanke je treba, po navodilih preiskovalnih organov in Sodnomedicinskega inštituta pri Medicinski fakulteti, za vsako osebo ločeno shraniti in označiti ter prepeljati v mrliško vežico do začasnega pokopa na pokopališču, ki bo določen naknadno, ali do morebitnega prevoza v drugo državo,

-        v skladu z možnostmi je potrebno opraviti identifikacijo,

-        izvajalec mora o pričetku sondažnih in drugih zemeljskih del obvestiti Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve oziroma komisijo,

-        vse stroške v zvezi s prekopom nosi investitor, ukrepi v zvezi s potekom povezovalne ceste preko še neevidentiranih lokacij množičnih pobojev bodo določeni v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve oziroma komisijo, investitor v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in komisijo uskladi način ureditve grobišča z ustreznim spominskim obeležjem; ureditev grobišča se izvede na podlagi ustrezne prostorske dokumentacije; vse stroške v zvezi z ureditvijo grobišča in spominskega obeležja nosi investitor.

Varstvo pred hrupom Na osnovi prometnih obremenitev za obdobje do leta 2014 ter skladno z določili uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) in uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95) so po končani gradnji določeni naslednji aktivni ukrepi za varovanje objektov in območij pred čezmernim hrupom:

-        protihrupni zemeljski nasip skupne višine 0,8 m do 1,20 m in dolžine 970 m za zaščito objektov vzhodno in severovzhodno od povezovalne ceste jug, od km 0,1+18 do km 1,0+94 – desno,

-        protihrupni zemeljski nasip skupne višine 1,0 m in dolžine 30 m za zaščito bivalnih objektov severovzhodno od priključne ceste na LC 03203 od km 0,0+10 do km 0,0+40 – desno,

-        protihrupni zemeljski nasip skupne višine 1,60 m in dolžine 595m za zaščito objektov zahodno od povezovalne ceste jug, od km 2,2+50 do km 2,8+45 – levo,

-        protihrupni zemeljski nasip (armirana zemljina) skupne višine 1,00 m do 2,40 m in dolžine 604 m za zaščito objektov vzhodno od povezovalne ceste jug, od km 2,5+00 do km 3,1+00 – desno,

-        protihrupni zemeljski nasip skupne višine 1,0 m do 1,20 m in dolžine 110 m za zaščito objektov zahodno od povezovalne ceste sever, od km 3,7+05 do km 3,8+15 – levo. Protihrupni nasipi morajo biti oblikovani mehko ter na zunanji strani obsajeni z grmovnicami in drevjem. Na delih, kjer povezovalna cesta poteka preko vodovarstvenega območja so protihrupni nasipi zatravljeni ali zasajeni z nižjimi grmovnicami z plitvim koreninskim sistemom. Poleg aktivnih je po končani gradnji, na podlagi prvih meritev hrupa v primeru, da se v nadaljevanju navedeni objekti nahajajo znotraj območja prekomerne hrupne obremenjenosti preveri potrebnost pasivnih ukrepov za varovanje pred čezmernim hrupom:

-        pasivna protihrupna zaščita stanovanjskega objekta – povečanje zaščitne vrednosti fasade Rw’za 5dB vzhodno od povezovalne ceste jug v km 2,4+00 – desno,

-        pasivna protihrupna zaščita stanovanjskega objekta (ev. št. 14 iz študije protihrupnih ukrepov) južno od avtocestnega priključka oziroma južno od priključne rampe Celje–Maribor v km 0,3+75 – desno,

-        pasiva protihrupna zaščita stanovanjskega objekta (ev. št. 15 iz študije protihrupnih ukrepov) severno od avtocestnega priključka oziroma severno od priključne rampe Maribor–Celje v km 0,6+50 – desno. Navedeni objekti morajo biti izvedeni v skladu s pravilnikom o tehničnih ukrepih in pogojih zvočne zaščite stavb (Uradni list RS, št. 14/99). Investitor je dolžan upoštevati pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje ter izvajati monitoring, ki je določen v 33. členu te uredbe. V skladu s tem so možna odstopanja od lokacij in dimenzij protihrupnih naprav in ukrepov, določenih v tem členu uredbe.

Zbiranje in odvoz odpadkov Investitor je dolžan poskrbeti za organizirano zbiranje komunalnih in drugih odpadkov na območju oskrbnega centra v zato ustreznih posodah ter njihov odvoz, skladno z odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 67/99). Sedimentirane trde delce iz usedalnikov ob avtocestnem priključku, povezovalni cesti in oskrbnem centru, ki so obravnavani kot posebni odpadek, je potrebno redno zbirati in po predpisanem postopku odlagati na za to določenih deponijah.

Športno letališče Levec Območje športnega letališča Levec skladno z določili Ureditvenega načrta – UN za celjsko športno letališče, (Uradni list RS, št. 40/89) ne bo tangirano. Pri nadaljnjem projektiranju povezovalne ceste jug ter pri urejanju obcestnega prostora je potrebno upoštevati usmeritve za varno delovanje letališča. Usmeritve se nanašajo na določitev maksimalnih višin ter določitev vertikalne prometne signalizacije in naprav javne razsvetljave. Skladno z določili dolgoročnega plana Mestne občina Celje je predvidena eventualna razširitev letališča. V ta namen je potrebno zagotoviti strokovne podlage za razširitev letališča proti zahodu.

Odvzemi in deponije viškov materiala Viškov materiala ni. Nenosilni material, odstranjen med gradnjo se uporabi za oblikovanje reliefa obcestnega prostora in izgradnjo protihrupnih nasipov. Začasne deponije je potrebno urejati na območjih, določenih v „Strokovnih podlagah za zaščito virov pitne vode vzdolž priključka AC Celje zahod“, IGGG Ljubljana, št. proj. 11–379–j, maj 1998. Material, potreben za izgradnjo bo pridobljen iz stranskega odvzema iz obstoječih kamnolomov v bližnji okolici (Pirešica, Liboje…)

Etape izvajanja lokacijskega načrta so: Etape gradnje avtocestnega priključka in povezovalne ceste so:

-        v 1. fazi bo zgrajen avtocestni priključek in povezovalna cesta jug,

-        v 2. fazi bo zgrajena povezovalna cesta sever. Oskrbni center se bo zgradil v dveh etapah.

-        v 1. fazi bodo zgrajena parkirišča, motel 1. faza (jug), restavracija (sever in jug), informacijsko promocijski center 1. faza ter rekreacijsko sprostitvene površine,

-        v 2. fazi bo dograjen informacijsko promocijski center ter zgrajeni motel 2. faza (jug), avtomobilski servis (jug) ter razširjene rekreacijsko sprostitvene površine. Etape opredeljene v tem členu se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo zaključeno celoto.

Monitoring Investitor mora zagotoviti celosten načrt monitoringa za področja, ki jih določa Poročilo o vplivih na okolje. Pri določitvi monitoringa naj se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (tla, površinske in podzemne vode, zrak, hrup, živali in rastline) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja je treba zasnovati tako, da omogočajo kontinuirano pridobivanje podatkov. Monitoring je treba izvajati v skladu z veljavnimi predpisi in usmeritvami Poročila o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, investitor je dolžan poskrbeti za dostopnost podatkov. Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi Investitor mora na osnovi podatkov, pridobljenih iz monitoringa zagotoviti:

-        dodatne tehnične in prostorske rešitve,

-        dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,

-        sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,

-        povečanje ali izgradnjo naprav,

-        spremembo rabe prostora in

-        druge ustrezne ukrepe.

Organizacija gradbišča Organizacija gradbišča naj se čimbolj omeji na širino trase. Za potrebe gradbišča naj se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ureja čim manj novih dovoznih poti. Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje tudi:

-        zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti, zagotoviti ustrezno odvijanje letalskega prometa na šporntem letališču Levec,

-        zagotoviti ustrezno odvijanje železniškega prometa,

-        zgraditi dostope, ki v lokacijskem načrtu niso opredeljeni, bodo pa utemeljeni in zahtevani v postopku zaslišanja prizadetih strank,

-        vse ceste, ki bi eventualno služile obvozu ali transportu med gradnjo pred začetkom del ustrezno urediti, po končani gradnji pa eventualne poškodbe sanirati,

-        infrastrukturne objekte, naprave ter ostale objekte ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa eventualne poškodbe sanirati,

-        zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljena varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč, v skladu z veljavnimi prepisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja,

-        zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov in naprav preko vseh komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih naprav, predvsem pa nemoteno oskrbo s pitno vodo iz vodarne v Medlogu,

-        z upravljavci komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih naprav uskladiti posege na območje naprav in napeljav, ki so v njihovi pristojnosti,

-        v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,

-        v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

Razmejitve in primopredaja Investitor mora poskrbeti za primopredajo vseh odsekov cest, vodnogospodarskih ureditev, javne razsvetljave, komunalnih vodov, in drugih naprav, katere v skladu z zakonom o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) ne bo prevzel v upravljanje in pripraviti ustrezne razmejitve ter predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem.

Dodatne obveznosti Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih so obveznosti investitorja tudi:

-        vzdrževati protihrupne nasipe in varovalne ograje ter vegetacijo ob avtocestnem priključku, povezovalni cesti in oskrbnem centru,

-        v skladu s predpisi vzdrževati vse vodnogospodarske ureditve, zgrajene za potrebe avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra,

-        v skladu s predpisi vzdrževati vse naprave in ureditve, zgrajene za potrebe varovanja vodnih virov v Medlogu,

-        reševati odkupe zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi.

Vse stacionaže in dimenzije prometnih površin in objektov ter njihova oblika, navedene v tem lokacijskem načrtu in tej uredbi, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za gradnjo. Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ali zaradi spremembe programskih rešitev poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno – tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem lokacijskim načrtom ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. Tlorisne in vertikalne dimenzije ter kapacitete gostinsko turističnih in servisnih objektov v sklopu oskrbnega centra Lopata, ki so predmet te uredbe, se lahko spremenijo za 10%.

Izvajanje te uredbe nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Do izvedbe navedenih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora. Prepovedane so spremembe namembnosti zemljišč in objektov, predvidenih za rušenje ter v neposredni bližini avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra.

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor – Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje, na Upravni enoti Celje in Upravni enoti Žalec ter na Mestni občini Celje in Občini Žalec.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 350-11/98-7 Ljubljana, dne 23. novembra 2000. Vlada Republike Slovenije dr. Andrej Bajuk l.

r. Predsednik