Uredba o določitvi društev in neprofitnih humanitarnih organizacij, ki smejo občasno prirejati klasične igre na srečo in o kriterijih za občasno prirejanje klasičnih iger na srečo

Ta uredba določa društva in neprofitne humanitarne organizacije (v nadaljnjem besedilu: prireditelji), ki smejo občasno prirejati klasične igre na srečo ter podrobnejše kriterije, ki se upoštevajo pri odločanju o predlogu za prireditev klasične igre na srečo.

Klasične igre na srečo smejo občasno prirejati društva, ki jim je bil v skladu s posebnimi predpisi podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka smejo na podlagi 20. člena zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 27/95, v nadaljnjem besedilu: ZIS) prirediti tombolo ali srečelov v okviru lastnega enodnevnega kulturnega ali zabavnega programa tudi druga društva.

Pred pridobitvijo dovoljenja za prireditev klasične igre na srečo prireditelj ne sme izvrševati nobenih dejanj, ki bi kazala na dejstvo že izdanega dovoljenja. Organizator javne prireditve, na kateri želi prirediti klasično igro na srečo, mora vlogi za priglasitev javne prireditve oziroma vlogi za izdajo dovoljenja za javno prireditev priložiti tudi dovoljenje pristojnega organa za prireditev klasične igre na srečo. Če upravni organ, pristojen za notranje zadeve, v postopku ugotovi, da prireditelj ne izpolnjuje pogojev za dovolitev javne prireditve, je dovoljenje za prireditev klasične igre na srečo nično. Upravni organ, pristojen za notranje zadeve, je dolžan nemudoma obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in nadzorni organ o tem, da prireditelju dovoljenje za javno prireditev ni bilo izdano.

Prireditelj, ki je priredil klasično igro na srečo brez dovoljenja pristojnega organa, v istem letu ne more pridobiti dovoljenja za prireditev klasične igre na srečo.

Prireditelj lahko priredi klasično igro na srečo, če ima takšen način zbiranja sredstev za financiranje dejavnosti določen v temeljnem aktu. Prireditelj mora ustvarjen čisti dobiček iz klasične igre na srečo porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bil ustanovljen.

Pristojni organ ne izda dovoljenja za klasično igro na srečo, pri kateri prireditelj ne predvideva dobička. Predvideni dobiček prireditelj izkaže v finančni konstrukciji klasične igre na srečo na obrazcu, ki je sestavni del te uredbe (obr. MF, KIS-01).

Skupna vrednost izdanih srečk pri posamezni klasični igri na srečo ne sme presegati 200.000 eurov. Cena posamezne srečke ne sme biti večja od vrednosti najmanjšega dobitka. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka število izdanih srečk ne sme presegati 200.000 srečk. Vrednost posameznega vplačila na stavni listek pri športnih stavah ne sme presegati 20 eurov.

Odstotek najvišje skupne vrednosti dobitkov ne sme presegati 90% vrednosti od:

-        vrednosti izdanih srečk pri številčni loteriji, tomboli ali srečelovu,

-        vrednosti vplačanih stav pri športnih stavah. Vrednost dobitkov, pridobljenih od donatorjev oziroma sponzorjev, se oceni po njihovi tržni vrednosti na dan pridobitve dobitka. Tržna vrednost dobitka mora biti razvidna iz potrdila donatorja oziroma sponzorja.

Prireditelj mora udeležencem pri klasični igri na srečo omogočiti možnost izbire srečke. Prireditelj prodaja srečke oziroma sprejema vplačila sam ali prodajo oziroma sprejem vplačil poveri drugi osebi. Srečke za številčno loterijo in tombolske kartice se sme prodajati na celotnem območju Republike Slovenije. Srečke za srečelov se sme prodajati samo na prireditvenem prostoru, ki je določen v priglasitvi javne prireditve oziroma dovoljenju za javno prireditev.

Prireditelj mora zagotoviti javno žrebanje. Žrebanje je javno, če se izvede na prireditvenem prostoru pred udeleženci pri klasični igri na srečo, če se izvede v posebej za to namenjenem prostoru in je udeležencem pri klasični igri na srečo omogočeno prisostvovanje oziroma če je zagotovljen neposreden televizijski prenos žrebanja. Način zagotovitve javnega žrebanja se opredeli v pravilih klasične igre na srečo.

Potek žrebanja nadzoruje komisija (v nadaljnjem besedilu: žrebna komisija). Žrebna komisija mora imeti najmanj tri člane, od katerih je eden predsednik. Član žrebne komisije ne more biti član organa prireditelja, ki je sprejel sklep o prireditvi.

Prireditelj mora pred pričetkom žrebanja predstaviti žrebno komisijo in potek žrebanja dobitkov. Žrebna komisija mora neposredno na žrebanju samem zagotoviti, da se dobitki žrebajo v skladu s pravili igre ter ugotavljati, katera srečka je zadela posamezen dobitek. Pri športnih stavah žrebna komisija ugotavlja dobitno kombinacijo športne stave ter vrednost posameznega dobitka.

Vse neprodane srečke se mora preluknjati ali komisijsko zapečatiti ter shraniti v ustrezno varovane prostore. Neprodane srečke mora prireditelj hraniti najmanj 120 dni od dneva žrebanja.

Pri klasičnih igrah na srečo, kjer se dobitki žrebajo s pomočjo žrebalnih naprav in pripomočkov, morajo te naprave in pripomočki ter način njihove uporabe zagotavljati, da je izid igre odvisen izključno od naključja. Iz tehnične dokumentacije, ki jo izda proizvajalec ali druga, s strani proizvajalca oziroma pristojnega državnega organa pooblaščena oseba (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba), mora biti razvidno, da delovanje električne, mehanske oziroma elektronske naprave in pripomočka zagotavlja naključje. Tehnična dokumentacija, ki jo izdela proizvajalec ali pooblaščena oseba mora vsebovati najmanj postopke vzdrževanja in postopke preverjanja ustreznosti delovanja električne, mehanske oziroma elektronske naprave vključno s postopki preverjanja naključnosti ter določene meje odstopanja, ki še dovoljujejo uporabo. Dokazilo o preverjanju ustreznosti delovanja električne, mehanske oziroma elektronske naprave ne sme biti starejše od enega meseca.

Prireditelj zagotavlja izplačevanje dobitkov in izpolnjevanje drugih obveznosti v zvezi s klasično igro na srečo s kupljenimi oziroma pridobljenimi dobitki in tudi z ostalim svojim premoženjem. Če prireditelj nima zadostnega lastnega premoženja, mora riziko izplačevanja dobitkov in izpolnjevanja drugih obveznosti v zvezi s klasično igro na srečo zavarovati s poroštveno izjavo garanta, ki ji mora biti priloženo dokazilo o boniteti garanta (BON-1).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Obrazec MF, KIS-01: Planirana finančna konstrukcija igre na srečo/Obračun prihodkov in odhodkov igre na srečo