Pravilnik o reševalni in gasilski službi na javnem letališču

Ta pravilnik ureja pogoje za opravljanje reševalno gasilske službe (v nadaljevanju: služba), minimalno opremo in sredstva službe na javnem letališču, število osebja službe, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati tisti, ki opravljajo to službo, ter ukrepe za varstvo pred požarom.

(1)Služba na javnem letališču (v nadaljevanju: letališče) ukrepa v primeru zavarovanja pred požari, ob letalskih in drugih nesrečah ter ob požarih rešuje potnike, člane posadk in materialne dobrine.

(2)Služba mora sodelovati s službo kontrole letenja in drugimi službami na letališču ter z bližnjimi sanitetnimi službami in gasilskimi enotami.

Upravljavec letališča mora organizirati službo na način, ki zagotavlja izvajanje preventivnih ukrepov za varstvo pred požarom in zagotoviti pravilno organizacijo, sestavo in opremljenost službe ter prostore zanjo, prostor za preskrbovanje z vodo za gašenje požara, sistem zvez med službo in drugimi službami na letališču, pravočasno alarmiranje ob požaru, pravilno lokacijo opreme in sredstev za varstvo pred požarom, omrežje dostopnih poti za celotno območje letališča ter določiti in označiti poligon za praktične vaje na območju letališča.

(1)Upravljavec letališča mora izdelati podroben načrt za vodenje operacij reševanja in gašenja v primeru letalske nesreče na področju letališča in v bližnji okolici letališča. Načrt reševanja in gašenja mora biti usklajen s pristojnim regionalnim centrom za obveščanje, s katerim se določijo meje odgovornosti v primeru letalske nesreče v bližnji okolici letališča.

(2)V prostorih službe, kontroli letenja, operativnem centru letališča, ambulanti, regionalnem centru za obveščanje in v vseh reševalno gasilskih in sanitetnih vozilih se mora nahajati ustrezna kodirana karta območja letališča in bližnje okolice, na kateri so zaznamovani objekti, inštalacije, dostopne poti, ovire in drugi podatki, pomembni za delo službe, s pisnim navodilom o načinu njene uporabe in kodirane karte širše okolice, na kateri so zaznamovane bolnišnice, dostopne poti itd. v polmeru najmanj 8 km od središča letališča.

(3)S kodiranimi kartami in navodili iz prejšnjega odstavka tega člena morajo razpolagati tudi sosednje gasilske enote, lokalne bolnišnice in policijske postaje.

(1)Po tem pravilniku so letališča razvrščena v reševalno gasilske kategorije od I. do X. reševalno gasilske kategorije (v nadaljevanju: kategorija), glede na dolžino zrakoplovov in širino trupa zrakoplovov, ki uporabljajo letališča, in sicer:

(2)Če je po določitvi ustrezne kategorije letališča glede na dolžino zrakoplova, širina trupa večja od maksimalne širine trupa za to kategorijo, je ustrezna kategorija za ta zrakoplov prva višja kategorija.

(3)Če je število vzletov in pristankov zrakoplova, na podlagi katerega se je v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena določila kategorija letališča, v treh najbolj obremenjenih mesecih v letu manjše od 700, se letališče razvrsti v prvo višjo kategorijo.

Na reševalno gasilskih vozilih morajo biti zagotovljena naslednja minimalna sredstva za gašenje požara, skladno z razvrstitvijo v kategorije letališča, v skladu s 5. členom tega pravilnika.

Količina koncentrata za peno na vozilu mora biti v sorazmerju s količino vode in izbrano koncentracijo pene in mora zadoščati za najmanj dve polnjenji vode.

(1)Na letališčih, ki so razvrščena v I. in II. kategorijo, je dovoljeno peno kot glavno sredstvo za gašenje požara nadomestiti z dodatnimi sredstvi, in sicer do 100% skupne količine vode za peno.

(2)Na letališčih, ki so razvrščena od III. do X. kategorije je dovoljeno peno kot glavno sredstvo za gašenje požara nadomestiti z dodatnimi sredstvi, in sicer do 30% skupne količine vode za proteinsko peno.

(3)Pri nadomestitvi pene se morajo uporabljati skladno s prvim in drugim odstavkom tega člena naslednja razmerja: 1kg suhega prahu ali 1kg halona ali 2kg CO2 = 1,0 l vode za proizvajanje proteinske pene, 1kg suhega prahu ali 1kg halona ali 2kg CO2 = 0,66 l vode za proizvajanje sintetične pene.

Letališča morajo imeti tolikšno rezervo sredstev za gašenje požara, da sta zagotovljeni najmanj dve zaporedni polnjenji reševalno gasilskih vozil, s katerimi razpolaga letališče.

(1)Letališče mora imeti glede na reševalno gasilsko kategorijo skladno z določbami 5. člena tega pravilnika na reševalno gasilskih vozilih naslednjo opremo za reševanje:

(2)Letališče mora imeti na razpolago posebno vozilo, če opreme iz prvega odstavka tega člena ni mogoče prepeljati z reševalno gasilskimi vozili.

(3)Oprema za reševanje mora biti vedno v brezhibnem stanju in jo je dovoljeno uporabljati samo v namen reševanja in urjenja.

Za primer letalske nesreče, mora letališče zagotoviti potrebno tehnično opremo in sredstva za odstranitev zrakoplova oziroma njegovih ostankov in razbitin z vzletno pristajalne steze ter manevrskih površin letališča.

(1)Čas reagiranja službe letališča je čas med aktiviranjem (alarmiranjem) in časom, ko je prvo prispelo vozilo na kraj nesreče pripravljeno delovati s 50% količino pene, določene v 6. členu tega pravilnika.

(2)Na katerem koli delu vzletno pristajalne steze ali na manevrskih površinah letališča, pri optimalnih pogojih voznih površin in pri dobri meteorološki vidljivosti, čas reagiranja z intervencijskimi vozili službe letališča ne sme biti večji od treh minut.

(3)Ostala vozila z zahtevano količino sredstev za gašenje iz 6. člena tega pravilnika morajo prispeti na kraj nesreče največ eno minuto za vozilom iz prvega odstavka tega člena.

(1)Upravljavec letališča je dolžan preveriti čas reagiranja službe letališča iz prejšnjega člena tega pravilnika, in sicer:

1.vsakih 12 mesecev ter

2.na zahtevo Uprave Republike Slovenije za zračno plovbo (v nadaljevanju: uprava), kadar ima le-ta podatke, ki kažejo, da reševalno gasilska služba letališča ne izpolnjuje predpisanih zahtev, po tem pravilniku.

(2)Upravljavec letališča mora pisno obvestiti upravo in Prometni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljevanju: inšpektorat) o preverjanju časa reagiranja vsaj 4 tedne pred predvidenim datumom preverjanja.

(3)Upravljavec letališča mora upravo in inšpektorat pisno seznaniti z rezultatom preverjanja časa reagiranja službe letališča iz prejšnjega odstavka v roku 14 dni po datumu preverjanja.

(1)Dostopne poti za reševalno gasilska vozila morajo biti zagotovljene na letališču, kjer pogoji terena dovoljujejo njihovo izgradnjo. Posebna pozornost mora biti namenjena zagotovitvi hitrega dostopa reševalno gasilskih vozil v pristajalni ravni do oddaljenosti 1000 m od točke dotika na pragu vzletno pristajalne steze, oziroma do meje letališča.

(2)Če je letališče ograjeno z ograjo, mora biti v njej zagotovljen prehod.

(1)Dostopne poti za reševalno gasilska vozila morajo biti sposobne vzdržati najtežja vozila v vseh vremenskih pogojih.

(2)Če je površina dostopnih poti neprepoznavna, ali sneg preprečuje identifikacijo poti, se morajo postaviti vidne oznake robov poti na oddaljenosti približno 10 m.

(1)Postaja službe na letališču mora biti nameščena na čim manjši oddaljenosti od vzletno pristajalne steze in tako, da imajo reševalno gasilska vozila neposreden in neoviran dostop na področje vzletno pristajalne steze.

(2)V primeru, da se z lokacijo postaje ne zagotovi čas reagiranja iz 12. člena tega pravilnika, se mora na letališču zagotoviti dodatna postaja, ki ta čas zagotavlja.

Postaja službe na letališču mora imeti vsaj naslednje prostore: garažo za reševalno gasilska vozila, skladišče nadomestnih delov, prostore za osebje službe in opazovalno mesto.

(1)Garaže za reševalno gasilska vozila morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

1.vrata garaže morajo biti obrnjena proti vzletno pristajalni stezi oziroma proti manevrskim površinam;

2.v garaži mora biti temperatura pozimi najmanj 7 °C. Če te temperature ni mogoče doseči, morajo imeti reševalno gasilska vozila z vodo vgrajene grelce proti zamrzovanju vode;

3.imeti morajo usmernik in priključek za nemoteno vzdrževanje in uporabo akumulatorjev na vozilih reševalno gasilske službe.

(2)Uporaben prostor garaže mora ustrezati pogojem vzdrževanja in uporabe reševalno gasilskih vozil.

(3)Prostor pred garažo mora biti vedno prost.

(1)Letališče mora imeti omrežje hidrantov za dovod vode, ki lahko vzdržuje vodni tlak 785 kPa in mora biti razporejeno tako, da je zagotovljena preskrba z vodo za reševalno gasilska vozila na letališki ploščadi, v bližini letališkega poslopja, hangarjev in poslopja, v katerem so službe, ki opravljajo določeno delo na letališču. Zmogljivosti omenjenih hidrantov morajo biti od 800 do 1200 litrov vode v minuti.

(2)Letališče mora imeti rezervoarje za vodo z zmogljivostjo, ki omogoča dve zaporedni polnitvi reševalno gasilskih vozil, predpisanih s tem pravilnikom za določeno kategorijo letališča.

Letališče mora imeti v letališkem območju urejen poligon za praktične službe. Poligon mora biti primeren za izvajanje reševalno gasilskih vaj, in sicer tako, da razpolaga z maketo letala ali razbitino letala oziroma s primernim vozilom, ter z enim ali več bazeni za vžiganje goriva in urjenje za gašenje požara.

Glede na kategorijo letališča mora biti na letališču zagotovljeno minimalno število reševalno gasilskih vozil, in sicer:

Reševalno gasilska vozila iz prejšnjega člena morajo imeti naslednje lastnosti:

Služba na letališču mora imeti ustrezni sistem zvez, in sicer:

1.direktno telefonsko in radijsko zvezo med postajo službe in stolpom kontrole letenja;

2.radijsko zvezo med stolpom kontrole letenja in posadko reševalno gasilskih vozil;

3.radijsko zvezo med vsemi reševalno gasilskimi vozili na letališču;

4.telefonsko zvezo s službami na letališču in gasilskimi enotami v bližini letališča;

5.vgrajen sistem za obveščanje (alarmiranje) in notranji sistem za obveščanje (alarmiranje).

(1)Osebje službe je sestavljeno iz poklicnega in pomožnega reševalno gasilskega osebja.

(2)Poklicno reševalno gasilsko osebje in pomožno osebje iz prejšnjega odstavka mora izpolnjevati predpisane pogoje po pravilniku, ki ureja strokovno izobrazbo, strokovno usposabljanje, izpite, dovoljenja in pooblastila drugega strokovnega osebja, ki opravlja dela, pomembna za varnost zračnega prometa.

(1)V času, ko je letališče odprto za promet, se skupno število osebja službe določi tako, da so izpolnjeni naslednji kriteriji:

1.vsa reševalno gasilska vozila, odvisno od kategorije letališča, morajo biti sposobna delovati z maksimalno količino gasilskih sredstev in opreme za reševanje;

2.vsa opazovalna mesta in mesta radijskih ali telefonskih zvez službe, morajo biti pokrita z osebjem službe.

(2)Osebje službe je lahko razporejeno tudi na druga dela na letališču pod pogojem, da se zagotovi čas reakcije iz 12. člena tega pravilnika.

Med vsemi parkirnimi pozicijami, na katerih so zrakoplovi, se mora nahajati po en protipožarni aparat s 25 kg halokarbona ali 25 kg suhega prahu ali 50 kg CO2.

Motorna vozila in agregati, ki se uporabljajo za oskrbovanje zrakoplovov, morajo imeti na izpušnih ceveh brezhibne lovilce isker in hladilne odprtine ob straneh pokrova motorja ter protipožarni aparat s 3 do 6 kg suhega prahu.

(1)Na vsakem izhodu iz letališkega poslopja, določenem za izhod potnikov na ploščad, morajo biti vidni napisi ali znaki o prepovedi kajenja.

(2)Poleg vsakega telefonskega aparata na letališču mora biti vidno napisana telefonska številka reševalno gasilske enote.

(1)Na zahtevo letalskega prevoznika mora letališče zagotoviti posebno vozilo z opremo za primere pristajanja zrakoplova z neizvlečenim ali delno izvlečenim podvozjem z napravami za brizganje pene skozi ustrezne izpustne naprave ali posebno gasilsko vozilo, ki ima posebne naprave za brizganje pene na določeni dolžini in širini vzletno pristajalne steze.

(2)Vzletno pristajalna steza se pokrije s penasto odejo na zahtevo vodje zrakoplova, kadar ima zrakoplov okvaro na podvozju.

(3)V zahtevi iz prejšnjega odstavka določi vodja zrakoplova tudi področje in lego penaste odeje na vzletno pristajalni stezi.

(1)Odvisno od tipa zrakoplova in vrste okvare so zahtevane naslednje dolžine in širine penaste odeje, količine vode in sredstev za sestavo pene:

(2)Penasta odeja iz prejšnjega odstavka mora biti homogena na vsej površini ter imeti debelino 5 cm.

Ob poslabšani meteorološki vidljivosti, ki onemogoča vodji zrakoplova, da zlahka opazi začetek penaste odeje na vzletno pristajalni stezi, se mora postaviti jasno viden znak od koder se odeja začne.

Zrakoplov je dovoljeno polniti z gorivom, če so zagotovljeni naslednji varnostni ukrepi:

1.zrakoplov se lahko polni z gorivom samo na odprtem prostoru;

2.motorji zrakoplova morajo biti med polnjenjem zrakoplova z gorivom ugasnjeni;

3.zrakoplov in cisterna z gorivom morata biti povezana s kablom za izravnavo elektrostatičnega naboja;

4.cisterna za gorivo mora biti postavljena tako, da:

-  ne preprečuje dostopa reševalno gasilskih vozil zrakoplovu;

-  je zagotovljen čist prostor za hiter odmik od zrakoplova v primeru sile;

-  ne zavira evakuacije iz zrakoplova v primeru požara;

-  motorji cisterne niso nameščeni pod krili zrakoplova;

5.vsa vozila za oskrbo zrakoplova (razen cistern za gorivo), ne smejo biti parkirana ali voziti pod krili zrakoplova v času polnjenja zrakoplova z gorivom;

6.če ima APU (pomožna pogonska enota) zrakoplova izpuh v cono polnjenja goriva, se lahko zažene samo pred odpiranjem pokrova rezervoarja goriva ali pred povezavo za polnjenje goriva;

7.če se je pomožna pogonska enota zrakoplova ustavila med operacijo polnjenja goriva, se je ne sme ponovno zagnati, dokler polnjenje goriva ni končano ali je nevarnost vžiga zaradi hlapov goriva;

8.zrakoplov se ne sme polniti z gorivom v bližini radarske opreme v fazi testiranja ali v uporabi v zrakoplovu ali na zemlji;

9.akumulator oziroma baterije v zrakoplovu se ne smejo vgrajevati v zrakoplov oziroma premikati;

10.polnilci akumulatorjev oziroma baterij ne smejo delovati, se priključiti ali izklopiti;

11.med polnjenjem goriva ni dovoljena priključitev zemeljskih generatorjev;

12.ne smejo se uporabljati orodja, ki so lahko proizvajalci isker;

13.žarnice za fotografske bliskavice ali elektronsko opremo za bliskavice ni dovoljeno uporabljati v bližini polnjenja zrakoplova z gorivom;

14.osebje, ki je vključeno v operacijo polnjenja z gorivom ne sme nositi vžigalic, vžigalnikov in drugih podobnih predmetov;

15.če so v neposredni bližini letališča neugodne vremenske razmere (grmenje), se mora polnjenje zrakoplova z gorivom ustaviti;

16.če je del podvozja zrakoplova prekomerno zagret, je potrebno poklicati reševalno gasilsko službo in prekiniti s polnjenjem goriva, dokler se del podvozja ne ohladi;

17.če pride do večjega razlitja goriva, je potrebno takoj poklicati reševalno gasilsko službo in polnjenje goriva ustaviti;

18.zagotoviti prisotnost gasilca z ustreznim protipožarnim aparatom.

(1)Polnjenje zrakoplova z gorivom je dovoljeno, če so tranzitni potniki v zrakoplovu ali ko potniki izstopajo iz zrakoplova.

(2)Polnjenje zrakoplova z gorivom ni dovoljeno, če potniki vstopajo v zrakoplov.

(3)Polnjenje zrakoplova z gorivom iz prvega odstavka tega člena je dovoljeno, če so zagotovljeni naslednji varnostni ukrepi:

1.potniki morajo biti obveščeni, da se zrakoplov polni z gorivom in da je prepovedano kaditi, uporabljati vžigalice, vžigalnike in druga sredstva, ki lahko zaiskrijo;

2.svetlobna opozorila “kaditi prepovedano” in oznake izhodov morajo biti vključeni;

3.potniške stopnice morajo biti pred vrati zrakoplova;

4.če potniki izstopajo samo pri enem izhodu, mora biti prostor pred drugimi glavnimi izhodi prost, da lahko omogoči uporabo tobogana;

5.ustrezno število kabinskega osebja ali osebja, izšolanega za evakuacijo v sili za določeni tip zrakoplova mora ves čas biti v zrakoplovu;

6.dostopi k vratom morajo biti prosti in vsa vrata med oddelki odprta;

7.če se med polnjenjem z gorivom v zrakoplovu čuti prisotnost hlapov goriva, se mora takoj ustaviti polnjenje goriva in čiščenje zrakoplova z električno opremo;

8.aktivnosti oskrbe zrakoplova in delo v neposredni bližini zrakoplova morajo biti vodeni tako, da ne ovirajo izhodov zrakoplova;

9.pot izstopa potnikov iz zrakoplova se mora izogibati področja hlapov goriva in mora biti pod nadzorom odgovorne osebe;

10.mora biti zagotovljena ustrezna zveza med osebo na zemlji, ki nadzoruje polnjenje goriva in kvalificirano osebo v zrakoplovu;

11.navzočnost reševalno gasilskega vozila.

Praznjenje goriva iz zrakoplova ni dovoljeno, ko so potniki v zrakoplovu, izstopajo iz zrakoplova ali vstopajo v zrakoplov.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o gasilski službi na letališču (Uradni list SFRJ, št. 13/79, 61/80, 23/81 in Uradni list RS, št. 58/92).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 2630-6/00 Ljubljana, dne 26. aprila 2000. Minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer l. r.