Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom

Ta pravilnik določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu s slikovnim zaslonom.

Delovno mesto s slikovnim zaslonom ne sme povzročati nevarnosti za poškodbo ali zdravstvenih okvar delavca. Zahteve za zagotavljanje varnega in zdravega dela na delovnem mestu s slikovnim zaslonom določa priloga, ki je sestavni del tega pravilnika.

Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen: a)     ”slikovni zaslon” je vsak računalniški alfanumerični ali grafični zaslon, ne glede na uporabljeni način prikazovanja (v nadaljevanju: zaslon); b)     ”delovno mesto z računalnikom” (v nadaljevanju: delovno mesto) je:

-  zaslon z računalnikom, tipkovnico in/ali napravo za vnašanje in/ali programsko opremo, ki predstavlja povezavo med delavcem in strojem,

-  dodatna oprema (npr. zaslonski filter),

-  zunanje enote vključno z disketnim in/ali drugim pogonom, telefonom, modemom, tiskalnikom itd.,

-  držalo za predloge,

-  delovni stol,

-  delovna miza ali delovna površina,

-  okolje, ki ima neposredni vpliv na delovno mesto in

-  delovne naloge delavca. c)     ”delavec” je vsaka oseba, ki pri delu uporablja računalniško opremo z zaslonom najmanj polovico polnega delovnega časa in je kot delavec opredeljena v zakonu o varnosti in zdravju pri delu.

Določbe tega pravilnika ne veljajo za: a)     voznikove kabine in kabine, iz katerih se krmilijo vozila ali stroji, b)     računalniške sisteme na prevoznih sredstvih, c)     računalniške sisteme, ki so namenjeni predvsem javni uporabi, d)     prenosne sisteme, ki niso namenjeni za redno delo na delovnem mestu, e)     računske stroje, blagajne in vsako opremo z majhnim zaslonom, ki prikazuje podatke ali merilne rezultate in se uporablja kot pripomoček za določene delovne operacije, f)      pisalne stroje običajne konstrukcije z majhnim zaslonom.

Delodajalec sprejme izjavo o varnosti za vsa delovna mesta, pri izdelavi katere mora upoštevati predvsem tveganje za okvaro vida ter za prekomerne fizične in psihične obremenitve. Delodajalec mora na podlagi izjave o varnosti iz prejšnjega odstavka tega člena izvesti ukrepe za odpravo nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, in pri tem upoštevati tudi dodatne in/ali skupne učinke ugotovljenih nevarnosti in škodljivosti.

Delodajalec mora zagotoviti, da delovna mesta ustrezajo zahtevam, ki so navedene v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.

Delodajalec mora zagotoviti, da so delavci seznanjeni z vsemi okoliščinami in zahtevami glede varnosti in zdravja pri delu na delovnem mestu, še posebej z ukrepi, ki so bili izvedeni na podlagi 5., 6. in 8. člena tega pravilnika. Delodajalec mora zagotoviti, da je delavec usposobljen za varno in zdravo delo na delovnem mestu, in sicer ob prvi razporeditvi na delo na delovno mesto in pred izvedbo vsake spremembe, ki bi lahko vplivala na varnost in zdravje na takem delovnem mestu.

Delodajalec mora na podlagi ukrepov iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika organizirati delo na delovnem mestu tako, da je delo čimbolj raznoliko. Delodajalec mora zagotoviti med delom redne krajše in daljše odmore, ki so sestavni del delovnih nalog na delovnem mestu. Način poteka odmorov in korektivne vaje morajo biti strokovno ustrezne.

Delodajalec mora delavcem ali njihovim predstavnikom zagotoviti vse potrebne informacije o varnosti in zdravju pri delu na delovnem mestu, vključno s pomenom in potekom odmorov in s poudarkom na specifičnih nevarnostih pri tem delu. Poleg seznanjanja delavcev iz prejšnjega odstavka se mora delodajalec z delavci posvetovati o vseh pomembnih zadevah v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu na delovnih mestih, na način in v obsegu, določenim z zakonom.

Delodajalec mora zagotoviti pri pooblaščenem zdravniku zdravstveni pregled oči in vida delavcev v okviru preventivnih pregledov:

-        pred začetkom dela na delovnem mestu,

-        v časovnih intervalih, ki jih določi pooblaščeni zdravnik,

-        na zahtevo delavca, če ta zazna težave, ki bi bile lahko posledica dela z zaslonom. Delavci imajo pravico do specialističnega pregleda oči in vida, če se pri pregledu iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je potreben. Če se ob pregledu oči in vida ugotovi, da z uporabo običajnih korekcijskih pripomočkov ni moč odpraviti težav z očmi in vidom, ki jih ima delavec pri delu pri delu na delovnem mestu, mu je delodajalec dolžan zagotoviti posebne korekcijske pripomočke. Potrebna finančna sredstva za izvedbo ukrepov iz tega člena pravilnika ne smejo bremeniti delavca.

Delovno mesto, ki se prvič uporablja ali spremeni po 31. 12. 2000, mora izpolnjevati zahteve za varnost in zdravje, ki jih določa ta pravilnik.

Delodajalec mora obstoječe delovno mesto, ki je v uporabi na dan uveljavitve tega pravilnika, prilagoditi zahtevam, ki so določene s tem pravilnikom, v roku dveh let od dneva njegove uveljavitve.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenje. Št. 017-01-002/00 Ljubljana, dne 22. marca 2000. Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Anton Rop l. r. Priloga: Zahteve, ki jih mora izpolnjevati delovno mesto iz 3. člena pravilnika