Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (BHRUPR)

Ratificira se Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, podpisana v Ljubljani 8. oktobra 1999.

Pogodba se v izvirniku v slovenskem in hrvaškem jeziku glasi: Republika Slovenija in Republika Hrvaška, v nadaljnjem besedilu “pogodbenici”, sta se – pripisujoč velik pomen medsebojnemu gospodarskemu sodelovanju, – izhajajoč iz načel, določenih v Listini o ekonomskih pravicah in dolžnostih držav, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 12. decembra 1974, – spoštujoč načelo suverenosti držav in vzajemnosti, – ob upoštevanju potrebe po spodbujanju sodelovanja na temelju enakopravnosti in vzajemne koristi ter doseganja racionalnejših in pravičnejših medsebojnih odnosov, – zaradi ureditve medsebojnih premoženjskopravnih razmerij, nastalih pred in po vzpostavitvi državne neodvisnosti pogodbenic, sporazumeli o naslednjem:

Določbe te pogodbe se nanašajo na razreševanje premoženjskopravnih razmerij, ki so nastala pred in po vzpostavitvi državne neodvisnosti pogodbenic. Datum vzpostavitve neodvisnosti je za Republiko Slovenijo 25. junij 1991, za Republiko Hrvaško 8. oktober 1991. Razreševanje razmerij v zvezi z Jedrsko elektrarno Krško in Ljubljansko banko - Glavno filialo Zagreb ni predmet te pogodbe in se bodo uredila s posebnimi pogodbami.

Fizične in pravne osebe ene pogodbenice, ki so pridobile lastninsko in druge stvarne pravice na nepremičninah in premičninah na teritoriju druge pogodbenice, imajo na teritoriju te pogodbenice enako pravno varstvo pred sodišči in drugimi državnimi organi kot je zajamčeno domačim fizičnim in pravnim osebam. Za lastninsko pravico in druge stvarne pravice se v smislu te pogodbe štejejo tudi pravice rabe, upravljanja in razpolaganja, pridobljene na sredstvih v družbeni lasti na odplačen način. Če so sredstva v družbeni lasti iz prejšnjega odstavka tega člena pridobljena s sredstvi pravnih oziroma fizičnih oseb obeh pogodbenic, se uporabijo predpisi o solastnini, ki veljajo na teritoriju tiste pogodbenice, na katerem se sredstva v družbeni lasti nahajajo, v obsegu, ki se ugotavlja glede na prispevek v skupnih vlaganjih. V primeru spora iz tretjega odstavka tega člena je pristojno sodišče tiste države, na teritoriju katere se sredstva v družbeni lasti nahajajo. Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se ne nanašajo na primere, ki so urejeni z določbami 6., 8., 9., 10. in 11. člena te pogodbe.

Pogodbenici se obvezujeta, da bodo v postopkih uresničevanja pravnega varstva fizičnim in pravnim osebam ene pogodbenice pristojni organi druge pogodbenice spoštovali načela zakonitega, hitrega in učinkovitega varstva.

Pogodbenici bosta omogočili pridobitev lastninske pravice in drugih stvarnih pravic in vpis v zemljiško knjigo na svojem teritoriju fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice, če je veljavni pravni temelj pridobitve nastal do dneva vzpostavitve neodvisnosti tiste pogodbenice, na teritoriju katere nepremičnina leži, ne glede na kraj nastanka pravnega temelja pridobitve. Pogodbenici bosta omogočili pridobivanje lastninske pravice in drugih stvarnih pravic fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice tudi po dnevu vzpostavitve neodvisnosti pogodbenic, v skladu s predpisi vsake od pogodbenic o pridobitvi lastninske pravice tujcev.

Določbe členov 6. do 11. te pogodbe se nanašajo na pravne osebe z družbenim kapitalom in na pravne osebe, ki so imele družbeni kapital in so zaključile postopek preoblikovanja po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93 in 1/96) in Zakonu o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98) ali po Zakonu o pretvorbi društvenih poduzeća (»Narodne novine» RH, št. 19/91, 83/92, 94/93, 2/94 in 9/95). Kot družbeni kapital se šteje kapital predpisan z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij in z Zakonom o pretvorbi društvenih poduzeća.

Pogodbenici v skladu z veljavno zakonodajo v vsaki od pogodbenic in v skladu z določbami te pogodbe urejata premoženjskopravna razmerja pravnih oseb in drugih pravnih oblik iz členov 8., 9. in 11. te pogodbe. Pogodbenici soglašata, da je treba pri ureditvi premoženjskopravnih razmerij pravnih oseb in drugih pravnih oblik iz prvega odstavka tega člena izhajati iz dejanskega in pravnega položaja na datuma iz drugega odstavka 1. člena te pogodbe. Vložena sredstva pravne osebe iz prvega odstavka tega člena opredeljujejo delež te osebe v kapitalu pravne osebe, v katero so sredstva vložena. Višina vloženih sredstev se določi v skladu z določbo 10. člena te pogodbe.

Pogodbenici soglašata, da so v smislu te pogodbe rešena premoženjskopravna razmerja v primerih pravnih oseb, ki so nastale na teritoriju pogodbenic s statusno spremembo (razdružitvijo ali izločitvijo), ob kateri je bilo skladno z veljavnimi predpisi medsebojno razdeljeno premoženje, pravice in obveznosti po delitveni bilanci.

V skladu z izhodišči iz 6. člena te pogodbe premoženje pravnih oseb, ki so imele status samostojne pravne osebe v eni od pogodbenic in ki so se na podlagi pozitivnih predpisov pripojile pravnim osebam v drugi pogodbenici ter tem pravnim osebam neodplačno prenesle svoje premoženje (npr. nekdanje delovne organizacije in temeljne organizacije združenega dela), predstavlja kapital, pridobljen in ustvarjen na teritoriju pogodbenice pred pripojitvijo, razen kapitala iz drugega odstavka tega člena. Vložena sredstva pravne osebe druge pogodbenice, pred ali po pripojitvi, v pravno osebo, ki se je pripojila, opredeljujejo delež pravne osebe druge pogodbenice v kapitalu pravne osebe, skladno z 10. členom te pogodbe.

Pri pravnih osebah, registriranih na teritoriju ene pogodbenice, ki so nastale iz premoženja poslovnih enot in drugih organizacijskih oblik brez lastnosti pravne osebe (predstavništva, trgovine ipd.) pravnih oseb s sedežem na teritoriju druge pogodbenice, pogodbenici soglašata, da gre za kapital v lasti ustanovitelja, pravne osebe druge pogodbenice, razen kapitala iz drugega odstavka tega člena. Vložena sredstva pravne osebe druge pogodbenice v pravne osebe ustanovljene skladno s prvim odstavkom tega člena opredeljujejo delež pravne osebe druge pogodbenice v kapitalu te pravne osebe.

Pogodbenici soglašata, da obseg vseh vloženih sredstev v pravnih osebah iz 8. in 9. člena te pogodbe ugotovita Slovenska razvojna družba (v nadaljevanju: SRD) in Hrvatski fond za privatizaciju (v nadaljevanju: HFP), ki ustanovita skupino strokovnjakov, sestavljeno iz enakega števila članov SRD in HFP. Vsa vložena sredstva iz 8. in 9. člena te pogodbe so podlaga za določitev višine kapitala pravnih oseb in lastninskih deležev vlagateljev. Vse osebe, državni in drugi organi, ki razpolagajo z dokumentacijo in drugimi podatki potrebnimi za izvedbo drugega odstavka tega člena, morajo te posredovati SRD oziroma HFP. V primeru spora med SRD in HFP glede ocene vrednosti vloženih sredstev ali lastninskih deležev v kapitalu pravnih oseb bo o tem odločala mednarodna arbitraža, ki jo bosta sporazumno določili pogodbenici v roku trideset dni od dneva začetka veljavnosti te pogodbe. Odločitev arbitraže je izvršilni naslov. Pravne osebe iz 9. in 11. člena te pogodbe morajo skladno z določeno višino kapitala in lastninskih deležev v roku trideset dni od dneva določitve predlagati vpis sprememb v sodni register. V nasprotnem primeru bo vpis izvršilo sodišče na predlog SRD oziroma HFP. Določbe tega člena se ne uporabljajo, če se vlagatelji v pravne osebe iz 8. ali 9. člena te pogodbe pisno dogovorijo drugače in to potrdita SRD in HFP.

Do določitve lastninskih deležev skladno s 10. členom te pogodbe se začasno zaradi zaščite premoženja in nadaljevanja opravljanja dejavnosti ustanovi pravna oseba na teritoriju tiste pogodbenice, kjer se nahaja kapital iz 8. člena te pogodbe. Ustanovitev pravne osebe se izvrši skladno s predpisi te pogodbenice, če z določbami te pogodbe ni določeno drugače. Pravno osebo iz prejšnjega odstavka tega člena ustanovi SRD oziroma HFP kot družbo z omejeno odgovornostjo z obstoječim premoženjem v času popisa. Premoženje najkasneje v roku dveh mesecev od uveljavitve te pogodbe popiše skupna komisija, sestavljena iz enakega števila članov SRD in HFP. SRD oziroma HFP mora brez odlašanja, najkasneje pa v roku enega meseca od izvršenega popisa premoženja predlagati vpis družbe v sodni register. Sodišče bo izvedlo vpis v sodni register na podlagi popisa premoženja brez izražene vrednosti tega premoženja in brez navedbe višine ustanovitvenega kapitala. V družbi se obvezno oblikuje nadzorni svet, ki ima neparno število članov. Nadzorni svet sestavljajo predstavniki SRD in HFP, pri čemer večino članov imenuje tista stran, ki ni ustanovitelj družbe. Predstavnik ustanovitelja v nadzornem svetu ima pravico ustaviti izvršitev odločitve nadzornega sveta, če oceni, da bi bili z izvršitvijo odločitve ogroženi interesi v zvezi s premoženjem ali poslovanjem družbe. V tem primeru je predsednik nadzornega sveta dolžan nemudoma o tem obvestiti SRD in HFP. SRD in HFP morata zavrniti ustavitev izvršitve oziroma sprejeti novo odločitev najkasneje v roku petnajst dni od dneva, ko sta od predsednika nadzornega sveta prejela obvestilo o ustavitvi izvršitve odločitve. Odločitev SRD in HFP je dokončna. Organi družbe morajo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka upravljati, poslovati s premoženjem ter ga varovati tako, da se ohrani. Družba brez soglasja nadzornega sveta ne sme razpolagati z nepremičninami, jih obremenjevati s hipoteko niti razpolagati z drugim premoženjem, katerega vrednost presega 200.000,00 DEM.

SRD in HFP od dneva začetka veljavnosti te pogodbe ne bosta razpolagala z delnicami ali deleži, na katere se nanašajo določbe te pogodbe.

Za pravne osebe, ki so jih po vzpostavitvi državne neodvisnosti pogodbenic s svojimi sredstvi ustanovile osebe ene pogodbenice kot pravne osebe s sedežem na teritoriju druge pogodbenice v skladu s predpisi te pogodbenice, se uporabljajo predpisi pogodbenice, na teritoriju katere je pravna oseba ustanovljena.

Vsak spor, do katerega lahko pride v zvezi z razlago in izvajanjem te pogodbe, in ga pogodbenici ne rešita sporazumno, na predlog ene od pogodbenic rešuje Stalno arbitražno sodišče v Haagu.

Pogodbenici se bosta vzdržali sprejemanja ukrepov, s katerimi bi se odvzemale ali omejevale pravice, določene s to pogodbo.

Ta pogodba začne veljati z dnem prejema zadnjega obvestila pogodbenic po diplomatski poti, da so skladno z nacionalno zakonodajo izpolnjeni pogoji za začetek veljavnosti te pogodbe. Ta pogodba bo veljala pet let od dneva njene uveljavitve. Po poteku tega obdobja se pogodba molče podaljša za nedoločen čas, s tem, da jo je možno kadarkoli odpovedati z enoletnim odpovednim rokom po diplomatski poti. Ta pogodba je sestavljena v Ljubljani, dne 8. 10. 1999 v dveh izvirnikih v slovenskem in hrvaškem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni. Za Republiko Slovenijo dr. Janez Drnovšek l. r. Za Republiko Hrvaško mag. Zlatko Mateša l. r. Republika Slovenija i Republika Hrvatska, u daljnjem tekstu “ugovorne stranke” – pridajući veliko značenje međusobnoj gospodarskoj suradnji, – polazeći od načela utvrđenih Poveljom o ekonomskim pravima i dužnostima država, koju je Opća skupština Ujedinjenih naroda usvojila 12. prosinca 1974. godine, – poštujući načelo suverenosti država i uzajamnosti, – imajući u vidu potrebu poticanja suradnje na temelju ravnopravnosti i uzajamne koristi te postizanje racionalnijih i pravičnijih međusobnih odnosa, – radi uređenja međusobnih imovinskopravnih odnosa nastalih prije i nakon uspostave državne neovisnosti ugovornih stranaka, sporazumjele su se o sljedećem: Odredbe ovog Ugovora odnose se na razrješavanje imovinskopravnih odnosa koji su nastali prije i nakon uspostave neovisnosti ugovornih stranaka. Datum uspostave neovisnosti je za Republiku Sloveniju 25. lipnja 1991. godine, za Republiku Hrvatsku 8. listopada 1991. godine. Razrješavanje odnosa u svezi s Nuklearnom elektranom Krško i Ljubljanskom bankom – Glavna filijala Zagreb nije predmet ovog Ugovora, već će se urediti posebnim ugovorima. Fizičke i pravne osobe jedne ugovorne stranke, koje su stekle pravo vlasništva i druga stvarna prava na nekretninama i pokretninama na teritoriju druge ugovorne stranke, imaju na teritoriju te ugovorne stranke jednaku pravnu zaštitu pred sudovima i drugim državnim tijelima, kakva je zajamčena domaćim fizičkim i pravnim osobama. Pod pravom vlasništva i drugim stvarnim pravima u smislu ovog Ugovora smatraju se i prava korištenja, upravljanja i raspolaganja stečena na sredstvima u društvenom vlasništvu, naplatnim putem. Ako su sredstva u društvenom vlastništvu iz prethodnog stavka ovog članka stečena sredstvima pravnih odnosno fizičkih osoba obiju ugovornih stranaka, primijenit će se propisi o suvlastništvu, koji su na snazi na teritoriju one ugovorne stranke na kojem se sredstva u društvenom vlasništvu nalaze, u omjeru koji se utvrđuje ovisno o doprinosu u zajedničkim ulaganjima. U slučaju spora iz stavka 3. ovog članka, nadležan je sud one države na teritoriju koje se sredstva u društvenom vlasništvu nalaze. Odredbe stavaka 2. i 3. ovog članka ne odnose se na slučajeve koji su uređeni odredbama članaka 6., 8., 9., 10. i 11. ovog Ugovora. Ugovorne stranke obvezuju se da će se u postupcima ostvarivanja pravne zaštite fizičkim in pravnim osobama jedne ugovorne stranke, nadležna tijela druge ugovorne stranke pridržavati načela zakonite, brze i učinkovite zaštite. Ugovorne stranke omogućit će stjecanje prava vlasništva i drugih stvarnih prava i upis u zemljišne knjige na svojem teritoriju fizičkim i pravnim osobama druge ugovorne stranke, ako je valjana pravna osnova stjecanja nastala do dana uspostave neovisnosti one ugovorne stranke na teritoriju koje se nekretnina nalazi, bez obzira na mjesto nastanka pravne osnove stjecanja. Ugovorne stranke omogućit će stjecanje prava vlasništva i drugih stvarnih prava fizičkim i pravnim osobama druge ugovorne stranke i nakon dana uspostave neovisnosti ugovornih stranaka, sukladno propisima svake od ugovornih stranaka o stjecanju prava vlasništva stranaca. Odredbe članaka 6. do 11. ovog Ugovora odnose se na pravne osobe s društvenim kapitalom i na pravne osobe koje su imale društveni kapital i koje su dovršile postupak pretvorbe po Zakonu o pretvorbi društvenih poduzeća (“Narodne novine” RH, br. 19/91, 83/92, 94/93, 2/94 i 9/95) ili Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, br. 55/92, 7/93, 31/93 i 1/96) i Zakonu o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, br 30/98). Društvenim kapitalom smatra se kapital propisan Zakonom o pretvorbi društvenih poduzeća i Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij. Ugovorne stranke u skladu sa zakonodavstvom važećim u svakoj od ugovornih stranaka i u skladu s odredbama ovog Ugovora, uređuju imovinskopravne odnose pravnih osoba i drugih pravnih oblika iz članaka 8., 9. in 11. ovog Ugovora. Ugovorne stranke suglasne su da pri uređivanju imovinskopravnih odnosa pravnih osoba i drugih pravnih oblika iz stavka 1. ovog članka treba polaziti iz činjeničnog i pravnoga položaja na datume iz stavka 2. članka 1. ovog Ugovora. Uložena sredstva pravne osobe iz stavka 1. ovog članka određuju udio te osobe u kapitalu pravne osobe, u koju su sredstva uložena. Visina uloženih sredstava određuje se u skladu s odredbom članka 10. ovog Ugovora. Ugovorne stranke suglasne su da su u smislu ovog Ugovora razriješeni imovinskopravni odnosi u slučajevima pravnih osoba koje su nastale na teritoriju ugovornih stranaka statusnom promjenom (razdruživanjem ili izdvajanjem) prilikom koje je, sukladno važećim propisima, međusobno podijeljena imovina, prava i obveze prema diobenoj bilanci. U skladu s polaznim osnovama iz članka 6. ovog Ugovora, imovina pravnih osoba koje su imale status samostalne pravne osobe u jednoj od ugovornih stranaka i koje su se temeljem pozitivnih propisa pripojile pravnim osobama u drugoj ugovornoj stranci i tim pravnim osobama nenaplatno prenijele svoju imovinu (npr. bivše radne organizacije i osnovne organizacije udruženog rada), predstavlja kapital stečen i stvoren na teritoriju ugovorne stranke prije pripajanja, osim kapitala iz stavka 2. ovog članka. Uložena sredstva pravne osobe druge ugovorne stranke prije ili nakon pripajanja u pravnu osobu koja se pripojila određuju udio pravne osobe druge ugovorne stranke u kapitalu pravne osobe, sukladno članku 10. ovog Ugovora. Kod pravnih osoba registriranih na teritoriju jedne ugovorne stranke, a osnovanih od imovine poslovnih jedinica i drugih organizacijskih oblika bez svojstva pravne osobe (predstavništva, trgovine i sl.) pravnih osoba sa sjedištem na teritoriju druge ugovorne stranke, ugovorne stranke suglasne su da je riječ o kapitalu u vlasništvu osnivača, pravne osobe druge ugovorne stranke, osim kapitala iz stavka 2. ovog članka. Uložena sredstva pravne osobe druge ugovorne stranke u pravne osobe osnovane sukladno stavku 1. ovog članka određuju udio pravne osobe druge ugovorne stranke u kapitalu te pravne osobe. Ugovorne stranke suglasne su da omjer svih uloženih sredstva u pravne osobe iz članaka 8. i 9. ovog Ugovora utvrde Slovenska razvojna družba (u daljnjem tekstu: SRD) i Hrvatski fond za privatizaciju (u daljnjem tekstu: HFP), koji osnivaju grupu stručnjaka sastavljenu od jednakog broja članova SRD i HFP. Sva uložena sredstva iz članaka 8. i 9. ovog Ugovora su osnova za utvrđivanje visine kapitala pravnih osoba i vlasničkih udjela ulagatelja. Sve osobe, državna i druga tijela koje raspolažu ispravama i drugim podacima potrebnim za provedbu stavka 2. ovog članka dužne su ih dostaviti SRD odnosno HFP. U slučaju spora između SRD i HFP glede procjene vrijednosti uloženih sredstava ili vlasničkih udjela u kapitalu pravnih osoba, odluku o tome donosi međunarodna arbitraža koju će sporazumno odrediti ugovorne stranke u roku od trideset dana od dana stupanja na snagu ovog Ugovora. Odluka arbitraže je ovršna isprava. Pravne osobe iz članaka 9. i 11. ovog Ugovora dužne su skladno utvrđenoj visini kapitala i vlasničkih udjela u roku od trideset dana od dana utvrđenja, podnijeti prijedlog za upis promjena u sudski registar. U suprotnom, upis će provesti sud na prijedlog SRD odnosno HFP. Odredbe ovog članka neće se primijeniti ako se ulagatelji u pravne osobe iz članaka 8. ili 9. ovog Ugovora drukčije dogovore u pisanom obliku, a to potvrde SRD i HFP. Do utvrđenja vlasničkih udjela sukladno članku 10. ovog Ugovora, a radi zaštite imovine i nastavka obavljanja djelatnosti, privremeno se osniva pravna osoba na teritoriju one ugovorne stranke u kojoj se nalazi kapital iz članka 8. ovog Ugovora. Osnivanje pravne osobe provodi se sukladno propisima te ugovorne stranke, ako odredbama ovog Ugovora nije drukčije određeno. Pravnu osobu iz prethodnog stavka ovog članka osniva SRD odnosno HFP kao društvo s ograničenom odgovornošću s postojećom imovinom u trenutku popisa. Imovinu će najkasnije u roku od dva mjeseca od stupanja na snagu ovog Ugovora popisati zajednička komisija sastavljena od jednakog broja članova SRD i HFP. SRD odnosno HFP je dužan bez odgode, a najkasnije u roku od mjesec dana od izvršenog popisa imovine, podnijeti prijedlog za upis društva u sudski registar. Sud će provesti upis u sudski registar na temelju popisa imovine bez iskazane vrijednosti te imovine i bez iskazivanja visine osnivačkog kapitala. U društvu se obvezno osniva nadzorni odbor koji ima neparni broj članova. Nadzorni odbor čine predstavnici SRD i HFP, s time da većinu članova imenuje ona strana koja nije osnivač društva. Predstavnik osnivača u nadzornom odboru ima pravo obustaviti izvršenje odluke nadzornog odbora, ako ocijeni da bi izvršenjem odluke bili ugroženi interesi u svezi s imovinom ili poslovanjem društva. U tom slučaju, predsjednik nadzornog odbora dužan je o tome bez odgode izvijestiti SRD i HFP. SRD i HFP dužni su ukinuti obustavu izvršenja odnosno donijeti novu odluku najkasnije u roku petnaest dana od dana kada su od predsjednika nadzornog odbora primili obavijest o obustavi od izvršenja odluke. Odluka SRD i HFP je konačna. Tijela društva dužna su pažnjom dobrog stručnjaka upravljati, poslovati s imovinom i štititi je tako da se ona očuva. Društvo ne smije bez suglasnosti nadzornog odbora raspolagati nekretninama, opterećivati ih hipotekom, niti raspolagati drugom imovinom čija vrijednost prelazi 200.000,00 DEM. SRD i HFP od dana stupanja na snagu ovog Ugovora neće raspolagati s dionicama ili udjelima na koje se odnose odredbe ovog Ugovora. Na pravne osobe koje su nakon uspostave državne neovisnosti ugovornih stranaka svojim sredstvima osnovale osobe jedne ugovorne stranke kao pravne osebe sa sjedištem na teritoriju druge ugovorne stranke sukladno propisima te ugovorne stranke, primjenjuju se propisi ugovorne stranke na teritoriju koje je pravna osoba osnovana. Svaki spor koji bi mogao nastati u svezi s tumačenjem i primjenom ovog Ugovora, a ugovorne stranke ga ne riješe sporazumom, na prijedlog jedne od ugovornih stranaka rješavat će Stalni arbitražni sud u Haagu. Ugovorne stranke uzdržavat će se od poduzimanja mjera kojima bi se oduzimala ili ograničavala prava utvrđena ovim Ugovorom. Ovaj Ugovor stupa na snagu danom primitka zadnje obavijesti ugovornih stranaka diplomatskim putem da su sukladno nacionalnom zakonodavstvu ispunjeni uvjeti za stupanje na snagu ovog Ugovora. Ovaj Ugovor važit će pet godina od dana njegova stupanja na snagu. Po proteku ovog roka Ugovor se prešutno produžava na neodređeno vrijeme, s time da ga je moguće otkazati u svakom trenutku s otkazanim rokom od godine dana diplomatskim putem. Ovaj Ugovor sačinjen je u Ljubljani dana 8. 10. 1999. u dva izvornika, na slovenskom i hrvatskom jeziku, od čega su oba teksta jednako vjerodostojna. Za Republiku Sloveniju dr. Janez Drnovšek v. r. Za Republiku Hrvatsku mag. Zlatko Mateša v. r.

Za izvajanje pogodbe skrbi Ministrstvo za pravosodje.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe. Št. 720-01/99-13/1 Ljubljana, dne 14. december 1999 Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l.r.