46. člen BDESV

(1)Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas. Vsaka država pogodbenica ga lahko pisno odpove po diplomatski poti s trimesečnim odpovednim rokom pred pretekom koledarskega leta.

(2)Če ta sporazum preneha veljati zaradi odpovedi, veljajo za pridobljene pravice do dajatev njegove določbe še naprej. Omejujoči pravni predpisi o izključitvi kakšne pravice ali mirovanju ali odvzemu dajatev zaradi bivanja v tujini ne zadevajo teh pravic. V potrditev tega sta pooblaščenca, pravilno pooblaščena v ta namen, podpisala ta sporazum in ga opremila s svojima pečatoma. Sestavljeno v Ljubljani dne 24. septembra 1997 v dveh izvirnikih, vsak v slovenskem in nemškem jeziku, pri čemer je vsako besedilo enako obvezujoče. Za Republiko Slovenijo Nataša Belopavlovič l. r. Za Zvezno republiko Nemčijo Heike Zenker l. r. Ob podpisu danes sklenjenega Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo pooblaščenca držav pogodbenic izjavljata, da se strinjata z naslednjim: 1. K 2. členu sporazuma: a) Posebne določbe o pokojninskem zavarovanju (II. del, 3. poglavje) ne veljajo za železarsko – rudarsko dodatno zavarovanje in za kmečko starostno zavarovanje, ki obstajata v Zvezni republiki Nemčiji. b) Za osebo, ki je po nemških predpisih neomejeno zavezana plačevati davek na dohodek, se za njene otroke s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji uporabljajo nemški predpisi o izravnavi družinskih dajatev. c) Ne glede na določbo drugega odstavka 2. člena bo slovenski nosilec za slovenske državljane in za osebe, ki uveljavljajo pravico po slovenskem državljanu, po potrebi upošteval tudi določbe drugih sporazumov. 2. K 4. členu sporazuma: a) Sporazum ne posega v določbe o ureditvi zavarovalnega bremena v meddržavnih dogovorih držav pogodbenic z drugimi državami. b) To ne posega v pravne predpise ene države pogodbenice, ki zagotavljajo udeležbo zavarovancev in delodajalcev v samoupravnih organih nosilcev in združenj ter v pravosodnih organih na področju socialne varnosti. c) Slovenski državljani, ki prebivajo zunaj ozemlja Zvezne republike Nemčije, imajo pravico do prostovoljnega zavarovanja v nemškem pokojninskem zavarovanju, če so vanj najmanj 60 mesecev dejansko vplačevali prispevke; to ne posega v ugodnejše notranjepravne predpise. To velja tudi za begunce in osebe brez državljanstva (črki b in c 4. člena sporazuma), ki prebivajo na ozemlju Republike Slovenije.To ne posega v prostovoljno zavarovanje v nemškem pokojninskem zavarovanju, ki ga je slovenski državljan ali begunec (4. člen sporazuma), ki prebiva zunaj ozemlja Zvezne republike Nemčije, sklenil pred uveljavitvijo tega sporazuma. 3. K 5. členu sporazuma: a) Za osebe, ki prebivajo na ozemlju Republike Slovenije, velja določba 5. člena (izenačitev ozemelj) glede pokojnine po nemških pravnih predpisih zaradi zmanjšane sposobnosti za delo le, če pravica obstaja neodvisno od vsakokratnega položaja na trgu dela. To ne velja za pravice do dajatev, ki so obstajale na dan pred uveljavitvijo tega sporazuma. b) To ne posega v nemške predpise o dajatvah za nesreče pri delu (poklicne bolezni), ki niso nastale na ozemlju Zvezne republike Nemčije, ter o dajatvah za zavarovalne dobe, ki niso bile dopolnjene na ozemlju Zvezne republike Nemčije. c) To ne posega v pravne predpise o dajatvah za rehabilitacijo, ki jih dajejo nosilci pokojninskega zavarovanja. d) To ne posega v nemške pravne predpise, ki predvidevajo mirovanje pravic iz pokojninskega zavarovanja za osebe, ki se z bivanjem v tujini izmikajo kazenskim postopkom, ki se vodijo zoper njih. e) To ne posega v slovenske pravne predpise o varstvenem dodatku k pokojnini ter dodatku za pomoč in postrežbo. 4. K členom 6 do 11 sporazuma: Delodajalci, ki pošiljajo svoje delojemalce na delo v tujino, morajo na področju varstva pri delu in preprečevanja nesreč pri delu sodelovati s pristojnimi nosilci in organizacijami države, v kateri delojemalci delajo. To ne posega v obširnejše notranje predpise. 5. K členom 6 do11 ter k drugemu odstavku 18. člena sporazuma: Če za osebo veljajo po določbah sporazuma o obveznosti zavarovanja: – nemški pravni predpisi, se zanjo in za njenega delodajalca uporabljajo tudi nemški predpisi o obveznosti zavarovanja za primer brezposelnosti in zavarovanja za nego, – slovenski pravni predpisi, se zanjo in za njenega delodajalca uporabljajo slovenski predpisi o zavarovanju za primer brezposelnosti. 6. K 7. členu sporazuma: Rok, ki je bil določen, začne teči za osebe, ki so zaposlene na dan uveljavitve sporazuma, s tem dnem. Če predvidena napotitev traja dlje kot 24 mesecev po uveljavitvi sporazuma, potem se šteje za dogovorjeno po 11. členu sporazuma, da se za preostali čas uporabljajo pravni predpisi države pogodbenice, iz katere je bil delojemalec napoten. 7. K 9. členu sporazuma: To ne posega v nemške pravne predpise o zavarovanju za primer nesreče pri delu v zvezi z zavarovanjem pri nudenju pomoči in drugih dejanjih v tujini, ki niso povezana z zaposlitvijo. 8. K 11. členu sporazuma: Če pri uporabi 11. člena sporazuma za zadevno osebo veljajo nemški pravni predpisi, se šteje, da je zaposlena ali da dela v kraju, kjer je bila nazadnje zaposlena ali je delala, pri čemer še naprej velja druga ureditev, sprejeta zaradi predhodne uporabe 7. člena sporazuma. Če oseba pred tem ni bila zaposlena ali ni delala na ozemlju Zvezne republike Nemčije, se šteje, da je zaposlena ali da dela v kraju, kjer ima pristojni nemški organ svoj sedež. 9. K 16. členu sporazuma: a) Črka a) prvega odstavka se bo uporabila le, če bo nosilec, pristojen po kraju bivanja, pred nudenjem dajatev prejel akontacijo v višini predvidenih stroškov dajatev. b) Določbe 5. in 16. člena (izenačitev ozemelj) se pri ambulantnih in stacionarnih preventivnih in rehabilitacijskih ukrepih zdravstvenega zavarovanja uporabijo le, če to predvidevajo notranji pravni predpisi, ki so merodajni za pristojnega nosilca. 10. K 17. členu sporazuma: Med storitve večje vrednosti v smislu četrtega odstavka ne spadajo zdravljenje v bolnišnici, zdravila in druge storitve, ki dosežejo večji finančni obseg zaradi trajanja obdobja, v katerem so potrebne, in ne zaradi vrste storitve. 11. K 18. členu sporazuma: Če je treba po tretjem odstavku uporabiti nemške pravne predpise o zdravstvenem zavarovanju upokojencev, je pristojen tisti nosilec zdravstvenega zavarovanja, ki mu zavarovanec pripada ob ustrezni uporabi notranjih predpisov o pravici izbire in pristojnostih. Če je v tem primeru pristojna splošna krajevna bolniška blagajna, sodi oseba v pristojnost AOK Rheinland, Regionalna direkcija Bonn. 12. K prvemu odstavku 23. člena sporazuma: Prvi odstavek se bo uporabil le, če bo nosilec, pristojen po kraju bivanja, pred nudenjem dajatev prejel akontacijo v višini predvidenih stroškov dajatev. 13. K 41. členu sporazuma: a) V primerih, ko se je po drugem odstavku 25. člena Sporazuma o socialni varnosti z dne 12. oktobra 1968 pri izračunu pokojnine po pravnih predpisih druge države pogodbenice upoštevala zavarovalna doba, krajša od 12 mesecev, se nič ne spremeni. To velja tudi za primere, ko ena pokojnina brez prekinitve preide v drugo pokojnino. b) V primerih, v katerih se po četrtem stavku drugega odstavka 26. člena Sporazuma o socialni varnosti z dne 12. oktobra 1968 otroški dodatek k pokojnini ali povišani znesek izplačuje polovično, in v primerih, v katerih se po 3. točki 27. člena omenjenega sporazuma dodatna doba prišteje polovično, se nič ne spremeni. 14. K 43. členu sporazuma: Oseba, ki po prenehanju delovnega razmerja na ozemlju ene države pogodbenice prejema nadomestilo za brezposelnost po predpisih te države, ima za svoje otroke, ki stalno prebivajo na ozemlju druge države pogodbenice, pravico do otroškega dodatka po pravnih predpisih prve države pogodbenice po določbah Sporazuma o socialni varnosti z dne 12. oktobra 1968 in Sporazuma o spremembi tega sporazuma z dne 30. septembra 1974, če je bila ta oseba na dan pred prenehanjem veljavnosti tega sporazuma upravičena do nadomestila za brezposelnost in do otroškega dodatka. 15. a) Sporazum in Pogodba z dne 10. marca 1956 med Zvezno republiko Nemčijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo o ureditvi določenih terjatev iz socialnega zavarovanja, če pogodba vsebuje ureditve za dejanska stanja, omenjena pod naslednjo črko b), ne veljata kot sporazuma v smislu nemških pravnih predpisov o tujskih rentah; ne posegata v te pravne predpise. b) Nesreče pri delu (poklicne bolezni) in zavarovalne dobe iz črke b) prvega odstavka 1. člena pogodbe z dne 10. marca 1956 se v skladu z 42. členom sporazuma štejejo kot v slovenskem socialnem zavarovanju nastala dejanska stanja v smislu nemških pravnih predpisov o tujskih rentah. Za izračun dajatev se upoštevajo tako, kot da pogodba ne bi bila sklenjena. c) Če je oseba iz črke b) prvega odstavka 1. člena pogodbe ali družinski član po smrti te osebe po 1. januarju 1956, vendar pred uveljavitvijo Sporazuma o socialni varnosti z dne 12. oktobra 1968, odjavila stalno prebivališče na ozemlju nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, veljata zanjo in za njene v pogodbi omenjene obstoječe in pričakovane pravice črki a) in b) te točke z učinkom od dneva odjave prebivališča pod pogojem, da je ta oseba ali po njeni smrti družinski član na dan vložitve zahtevka nemški državljan. d) Pričakovana pravica v smislu 1. člena pogodbe z dne 10. marca 1956 se presoja samo po zavarovancu. Sestavljeno v Ljubljani dne 24. septembra 1997 v dveh izvirnikih, vsak v slovenskem in nemškem jeziku, pri čemer je vsako besedilo enako obvezujoče. Za Republiko Slovenijo Nataša Belopavlovič l. r. Za Zvezno republiko Nemčijo Heike Zenker l. r. Vlada Republike Slovenije in Vlada Zvezne republike Nemčije sta se na podlagi prvega odstavka 37. člena Sporazuma z dne 24. septembra 1997 med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o socialni varnosti – v nadaljevanju „sporazum“ – dogovorili, kot sledi: