Pravilnik o varnostnih znakih

(1)Ta pravilnik določa obliko, barvo in velikost varnostnih znakov ter obveznosti delodajalcev v zvezi z uporabo varnostnih znakov v skladu z:

-       Direktivo Sveta 92/58/EGS z dne 24. junija 1992 o minimalnih zahtevah za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu (deveta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L št. 245 z dne 26. 8. 1992, str. 23), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2014/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o spremembi direktiv Sveta 92/58/EGS, 92/85/EGS, 94/33/ES, 98/24/ES ter Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z namenom prilagoditve Uredbi (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (UL L št. 65 z dne 5. 3. 2014, str. 1) in

-       Direktivo 2007/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o spremembah Direktive Sveta 89/391/EGS, njenih posebnih direktiv in direktiv Sveta 86/477/EGS, 91/383/EGS, 92/29/EGS in 94/33/ES za poenostavitev in racionalizacijo poročil v zvezi s praktičnim izvajanjem (UL L št. 165 z dne 27. 6. 2007, str. 21).

(2)Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za znake za dajanje nevarnih snovi in zmesi ter proizvodov oziroma opreme na trg, razen v primerih, ko to ni urejeno z drugimi predpisi.

(3)Določbe tega pravilnika ne veljajo za znake, ki se uporabljajo za urejanje cestnega, železniškega, notranjega vodnega, morskega ali zračnega prevoza.

Po tem pravilniku imajo posamezni pojmi naslednji pomen: a)  “varnostni znak” je znak, ki se nanaša na določen objekt, dejavnost ali stanje, in daje informacijo ali navodilo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. Znak je lahko napis, barva, svetlobni znak, zvočni signal, govorna ali ročna komunikacija; b)  “znak za prepoved” je znak, ki prepoveduje določeno dejanje, ki lahko povzroči tveganje za varnost in zdravje; c)  “opozorilni znak” je znak, ki opozarja na tveganje ali nevarnost; d)  “znak za obvezno ravnanje” je znak, ki predpisuje obvezno ravnanje v določenem primeru; e)  “znak za izhod v sili ali prvo pomoč” je znak, ki daje informacije o zasilnih izhodih, pripomočkih za prvo pomoč in reševanje; f)   “informacijski znak” je znak, ki daje določene informacije, ki so drugačne kot v točkah od (b) do (e) tega člena; g)  “napis” je znak, ki daje specifične informacije v obliki geometrijskih likov, barv, simbolov ali piktogramov, in je viden le, če se ga osveti s svetlobo primerne jakosti; h)  “dopolnilni napis” je napis, ki se uporablja skupaj z enim od znakov, opisanih pod (g), in daje dopolnilne informacije; i)    “varnostna barva” je barva, ki ima točno določen pomen; j)    “simbol ali piktogram” je lik, ki opisuje stanje ali predpisuje specifično ravnanje, uporablja pa se na napisu ali osvetljeni površini; k)  “svetlobni znak” je znak, ki ga daje naprava, narejena iz delno ali popolnoma prosojnega materiala, ki se osvetli z notranje strani ali od zadaj, tako da daje videz osvetljene površine; l)    “zvočni signal” je kodiran signal, ki ga oddaja naprava, ki je izdelana za ta namen, brez uporabe človeškega ali umetnega glasu; m) “govorna komunikacija” je vnaprej dogovorjeno ustno sporočilo s človeškim ali umetnim glasom; n)  “ročni signal” je premikanje in položaj rok v kodirani obliki za vodenje oseb, ki izvajajo manevre, ki pomenijo tveganje za delavce.

(1)Delodajalec mora zagotoviti postavitev varnostnih znakov na mestih, kjer se delavci tveganjem ne morejo izogniti, ker jih delodajalec ni mogel odpraviti ali dovolj zmanjšati s tehničnimi sredstvi kolektivnega varstva ali ustrezno organizacijo dela.

(2)Delodajalec mora pri postavitvi varnostnih znakov upoštevati oceno tveganja za varnost in zdravje delavcev pri določenem delu in v določenem okolju, ter zagotoviti, da so takšni znaki vedno na zahtevanem mestu.

(3)Ne glede na določilo tretjega odstavka 1. člena mora delodajalec znake, ki se nanašajo na cestni, železniški, notranji vodni in zračni prevoz, postaviti povsod tam, kjer je to potrebno glede na način prevoza znotraj podjetij ali družb.

Delodajalec mora zagotoviti, da varnostni znaki, ki jih prvič uporablja, izpolnjujejo zahteve iz prilog od I do IX tega pravilnika.

(1)Delodajalec mora delavcem zagotoviti ustrezna ustna ali pisna navodila o pomenu varnostnih znakov, ki se uporabljajo pri delu, in jih stalno obveščati o vseh potrebnih ukrepih v zvezi z njihovo uporabo.

(2)V navodilih mora delodajalec na delavcem razumljiv način opisati pomen znakov, zlasti tistih, ki vključujejo besede, in način ravnanja v splošnih in posebnih primerih.

Delodajalec se mora posvetovati z delavci in njihovimi predstavniki ter jim omogočiti enakopravno sodelovanje pri zadevah, ki so predmet tega pravilnika, vključno z uporabo prilog od I do IX.

Delodajalec mora zagotoviti, da varnostni znaki, ki jih že uporablja, izpolnijo zahteve iz prilog od I do IX tega pravilnika, razen v primerih, ki so navedeni v 5. členu, najkasneje v osemnajstih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.

Priloge I do IX so sestavni del tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga I: Splošne zahteve za varnostne znake Priloga II: Splošne zahteve za znake na tablah Priloga III: Zahteve za označevanje posod in cevi Priloga IV: Zahteve za označevanje požarne opreme in njene namestitve Priloga V: Zahteve za znake za označevanje ovir, nevarnih področij in prometnih poti Priloga VI: Zahteve za svetlobne znake Priloga VII: Zahteve za zvočne znake Priloga VIII: Zahteve za govorno komuniciranje Priloga IX: Zahteve za ročne signale