Pravilnik o pogojih za uporabo pridelka zavarovane sorte za nadaljnjo setev in o kriterijih za male kmete

Ta pravilnik določa vrste rastlin, pri katerih se lahko v skladu s točko c) prvega odstavka 16. člena zakona o varstvu novih sort rastlin (Uradni list RS, št. 86/98) (v nadaljnjem besedilu: ZVNSR), pridelek zavarovane sorte, ki ga pridelovalci pridelajo na svojem kmetijskem gospodarstvu, uporabi za nadaljnjo setev na tem gospodarstvu, pogoje za uveljavljanje pravic in za izpolnjevanje obveznosti imetnika žlahtniteljske pravice in pridelovalca v zvezi z uporabo pridelka zavarovane sorte za nadaljnjo setev na svojem kmetijskem gospodarstvu, kriterije za določanje višine primernega povračila (v nadaljnjem besedilu: povračilo) ter kriterije za male kmete, ki so oproščeni plačevanja povračila.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

-     pridelovalec je fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja s pridelovanjem kmetijskih rastlin;

-     kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljišč in gozdov, zgradb, opreme, živine in delovne sile, ki jo pridelovalec uporablja tudi za pridelovanje kmetijskih rastlin v svojem imenu in za svoj račun;

-     mali kmet je pridelovalec, ki izpolnjuje najmanj enega od kriterijev iz drugega odstavka 7. člena tega pravilnika.

Pri vrstah rastlin, določenih s tem pravilnikom, se lahko pridelek zavarovane sorte, ki ga pridelovalec pridela na svojem kmetijskem gospodarstvu, uporabi za nadaljnjo setev na tem kmetijskem gospodarstvu pod pogojem, da pridelovalec imetniku žlahtniteljske pravice plača povračilo. Vrste rastlin iz prejšnjega odstavka so: a)  krmne rastline: lucerna

– Medicago sativa L.; krmni grah

– Pisum sativum L. (partim); aleksandrijska detelja

– Trifolium alexandrinum L.; perzijska detelja

– Trifolium resupinatum L.; krmni bob

– Vicia faba L.; navadna grašica

– Vicia sativa L.; b)  žita: oves

– Avena sativa L.; ajda

– Fagopyrum esculentum Moench; ječmen

– Hordeum vulgare L.; proso

– Panicum miliaceum L.; rž

– Secale cereale L.; tritikala

– X Triticosecale Wittm.; pšenica

– Triticum aestivum L. emend. Fiori et Paol.; trda pšenica

– Triticum durum Desf.; pira

– Triticum spelta L.; c)  krompir

– Solanum tuberosum L.; d)  oljnice in predivnice: ogrščica

– Brassica napus L. (partim); oljna repica

– Brassica rapa L. (partim); lan

– Linum usitatissimum L. Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja za hibride in sintetične sorte rastlin.

Imetnik žlahtniteljske pravice uveljavlja povračilo od pridelovalca sam ali preko združenja imetnikov žlahtniteljske pravice. Pravica do povračila ni prenosljiva na tretjo osebo. Združenje iz prejšnjega odstavka lahko pri uveljavljanju povračila zastopa člane združenja in tiste imetnike žlahtniteljske pravice, ki so za zastopanje združenje pisno pooblastili.

Pravica pridelovalca do uporabe pridelka zavarovane sorte za nadaljnjo setev na svojem kmetijskem gospodarstvu, obveznost do plačila povračila imetniku žlahtniteljske pravice ter druge pravice in obveznosti pridelovalca iz točke c) prvega odstavka 16. člena ZVNSR niso prenosljive na tretjo osebo, razen če je to kmetijsko gospodarstvo predmet pravnega prometa. V tem primeru se pravice in obveznosti pridelovalca prenesejo na osebo, ki je s pravnim prometom pridobila kmetijsko gospodarstvo.

Imetnik žlahtniteljske pravice in pridelovalec lahko skleneta pogodbo o uporabi pridelka zavarovane sorte za nadaljnjo setev, v kateri določita tudi višino povračila. Če imetnik žlahtniteljske pravice in pridelovalec ne skleneta pogodbe iz prejšnjega odstavka, lahko imetnik žlahtniteljske pravice uveljavlja povračilo največ do višine, določene s sporazumom, ki ga skleneta združenje imetnikov žlahtniteljske pravice in združenje pridelovalcev. Če sporazum iz prejšnjega odstavka ni bil sklenjen, lahko imetnik žlahtniteljske pravice uveljavlja povračilo največ do višine 50% od zneska, ki ga imetnik žlahtniteljske pravice zaračunava za licenčno pridelavo semenskega materiala najnižje stopnje množitve te sorte v Republiki Sloveniji. Če licenčne pridelave semenskega materiala te sorte v Republiki Sloveniji ni, se pri uveljavljanju povračila upošteva znesek, ki se zaračunava za licenčno pridelavo semenskega materiala drugih sort te vrste.

Mali kmetje so pridelovalci, ki so oproščeni plačila povračila. Kriteriji za male kmete so, da na svojem kmetijskem gospodarstvu pridelujejo krmne rastline, oljnice in predivnice skupaj na manj kot 20 ha površin oziroma žita skupaj na manj kot 20 ha površin oziroma krompir na manj kot 7,5 ha površin.

Pridelovalci, ki uporabijo pridelek zavarovane sorte za nadaljnjo setev na svojem kmetijskem gospodarstvu v skladu s točko c) prvega odstavka 16. člena ZVNSR, morajo imetniku žlahtniteljske pravice na njegovo zahtevo dati podatke o obsegu nadaljnje setve. Imetnik žlahtniteljske pravice in pridelovalec lahko določita vrsto podatkov iz prejšnjega odstavka ter roke in način njihovega posredovanja v pogodbi iz prvega odstavka 6. člena tega pravilnika. Če imetnik žlahtniteljske pravice in pridelovalec nista sklenila pogodbe iz prvega odstavka 6. člena tega pravilnika, lahko imetnik žlahtniteljske pravice zahteva od pridelovalca naslednje podatke: a)  o pridelovalcu: ime, priimek oziroma firma in naslov oziroma sedež; b)  o kmetijskem gospodarstvu:

-    skupno površino njiv;

-    skupno površino, na kateri se prideluje žito;

-    skupno površino, na kateri se pridelujejo krmne rastline, oljnice in predivnice;

-    skupno površino, na kateri se prideluje krompir; c)  o zavarovanih sortah, katerih pridelek je bil uporabljen za nadaljnjo setev na kmetijskem gospodarstvu:

-    ime zavarovanih sort;

-    količina prvotno nabavljenega potrjenega semena teh zavarovanih sort in podatki o pridelovalcu semena in dobavitelju semena;

-    skupni pridelek po posamezni zavarovani sorti;

-    količina pridelka posamezne zavarovane sorte, uporabljenega za nadaljnjo setev; č)  če je bil pridelek, uporabljen za nadaljnjo setev, pred setvijo dodelan: ime, priimek oziroma firma in naslov oziroma sedež dodelovalca.

Imetnik žlahtniteljske pravice lahko podatke iz tretjega odstavka prejšnjega člena zahteva za tekoče leto in za največ pet preteklih let. Imetnik lahko podatke zahteva tudi za obdobje, ko je bila sorta v postopku za varstvo sorte. Za prvo leto, za katerega se lahko zahteva podatke, se šteje leto objave popolne prijave v uradnem glasilu, če je bil pridelovalec ob pridobitvi semenskega materiala seznanjen s pogoji za njegovo uporabo. Od imetnika žlahtniteljske pravice lahko pridelovalec še pred posredovanjem podatkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena zahteva dokazilo o upravičenosti do teh podatkov. Za dokazilo do upravičenosti do teh podatkov se šteje potrdilo o vloženi popolni prijavi za varstvo nove sorte rastlin oziroma potrdilo o pridobljeni žlahtniteljski pravici.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 321-65/99 Ljubljana, dne 23. septembra 1999. Ciril Smrkolj l.

r. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano