31. člen MVTURD

Izvirnik te konvencije, katerega angleško in nemško besedilo sta verodostojni, se deponira pri vladi Romunije, ki pošlje overjene izvode besedil pogodbenicam. V potrditev tega so podpisani, ki so jih pravilno pooblastile njihove vlade, podpisali Konvencijo o sodelovanju pri varstvu in trajnostni uporabi reke Donave (Konvencijo o varstvu reke Donave). Sestavljeno v Sofiji 29. junija 1994. 1. Uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij poudarja čiste tehnologije, če so na voljo. 2. Izraz “najboljše razpoložljive tehnologije“ pomeni najnovejšo razvojno stopnjo najsodobnejših delovnih postopkov, naprav ali delovnih metod, ki kažejo praktično primernost posameznega ukrepa za omejevanje odtokov emisij iz izpustov in odlaganja odpadkov. Pri ugotavljanju, ali delovni postopki, naprave in delovne metode v splošnem ali v posameznih primerih pomenijo najboljše razpoložljive tehnologije, je treba posebno pozornost posvečati: (a) primerljivim delovnim postopkom, napravam ali delovnim metodam, ki so bili v zadnjem času uspešno preizkušeni, (b) tehnološkemu napredku in spremembam pri znanstvenih spoznanjih in razumevanju, (c) gospodarski izvedljivosti takih tehnologij, (d) časovnim omejitvam za postavitev naprav tako v novih kot obstoječih obratih, (e) vrsti in količini posameznih odtokov in emisij iz izpustov. 3. Iz tega izhaja, da se “najboljše razpoložljive tehnologije“ za posamezni postopek spreminjajo s časom glede na tehnološki napredek, gospodarske in družbene dejavnike kot tudi glede na spremembe pri znanstvenih spoznanjih in razumevanju. 4. Če zmanjšanje količine odtokov in emisij iz izpustov zaradi uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij ne daje okolju sprejemljivih rezultatov, se morajo izvajati dodatni ukrepi. 5. Izraz “tehnologije“ vključuje tako uporabljeno tehnologijo kot način, po katerem so naprave zasnovane, zgrajene, vzdrževane, upravljane in odstranjene. 1. Najboljša okoljska praksa pomeni uporabo najprimernejše kombinacije strategij in ukrepov nadzora varstva okolja po sektorjih. 2. Pri določanju, katera kombinacija ukrepov je najboljša okoljska praksa, je treba zlasti pozorno pretehtati: – načelo preventive, – tveganost proizvoda in njegove proizvodnje, uporabe in končnega odlaganja za okolje (načelo odgovornosti), – nadomestitev s čistejšimi dejavnostmi ali snovmi, ki manj onesnažujejo in varčevanje z viri, vključno z energijo (načelo zmanjšanja na najmanjšo možno mero), – obseg uporabe, – možno korist ali škodo, ki jo nadomestni material ali dejavnosti pomenijo za okolje, – napredek in spremembe v znanstvenih spoznanjih in razumevanju, – časovne omejitve pri izvajanju, – družbene in gospodarske posledice. 3. Iz tega izhaja, da se najboljša okoljska praksa za posamezne vire vplivov spreminja s časom glede na tehnološki napredek, gospodarske in družbene dejavnike kot tudi glede na spremembe v znanstvenih spoznanjih in razumevanju. 4. Če zmanjšanje vplivov kot posledica najboljše okoljske prakse ne vodi k rezulatom, ki so za okolje sprejemljivi, je treba izvajati dodatne ukrepe in na novo opredeliti najboljšo okoljsko prakso. 1. V sektorju proizvodnje toplote, energetike in rudarstva: (a) ravnanje z dimniškimi in izpušnimi plini, žlindrami, kondenzati iz obratov za sežiganje, (b) hladilni sistemi, (c) obdelava premoga in rud, (d) oplemenitenje premoga in pridobivanje stranskih proizvodov premoga, briketiranje, (e) proizvodnja lesnega lignita, aktivnega oglja 2. V industriji kamna in gline, gradbenega materiala, stekla in keramike: (a) prozvodnja vlaknastega cementa in izdelkov iz vlaknastega cementa, (b) proizvodnja in predelava stekla, steklenih vlaken, mineralnih vlaken, (c) proizvodnja keramičnih proizvodov 3. V kovinski industriji: (a) Obdelava in predelava kovin: elektrogalvanske delavnice, lužilnice, obrati za anodno oksidacijo, polirnice, obrati za vročo galvanizacijo, kalilnice jekla, obrati za proizvodnjo tiskanih vezij, izdelava baterij, emajliranje, mehanične delavnice, polirnice drsnih utorov, (b) proizvodnja železa in jekla, vključno z livarstvom, (c) proizvodnja barvnih kovin, vključno z livarstvom, (d) proizvodnja železovih zlitin. 4. V sektorju anorganske kemije: (a) proizvodnja osnovnih kemikalij, (b) proizvodnja mineralnih kislin, baz, soli, (c) proizvodnja alkalij, lugov in klora s pomočjo elektrolize alkalijevega klorida, (d) proizvodnja mineralnih gnojil (razen kalijevih gnojil), soli fosforne kisline, fosfatov za krmo, (e) proizvodnja natrijevega karbonata, (f) proizvodnja korunda, (g) proizvodnja anorganskih pigmentov, mineralnih pigmentov, (h) proizvodnja polprevodnikov, usmernikov, fotoelektričnih celic, (i) proizvodnja eksplozivov, vključno s pirotehniko, (j) proizvodnja visoko disperznih oksidov, (k) proizvodnja barijevih spojin. 5. V sektorju organske kemije: (a) proizvodnja osnovnih kemikalij, (b) proizvodnja barvil, pigmentov, barv, (c) proizvodnja in predelava umetnih vlaken, (d) proizvodnja in predelava plastike, gume, kavčuka, (e) proizvodnja organskih halogenih spojin, (f) proizvodnja organskih eksplozivov, trdnih goriv, (g) proizvodnja dodatkov v industriji usnja, papirja in tekstila, (h) proizvodnja farmacevtskih izdelkov, (i) proizvodnja biocidov, (j) proizvodnja surovin za pralne praške in čistila, (k) proizvodnja kozmetike, (l) proizvodnja želatin, kožnih in drugih lepil. 6. V sektorju mineralnih in sintetičnih olj: (a) predelava mineralnih olj, proizvodnja in rafiniranje izdelkov iz mineralnih olj, proizvodnja ogljikovodikov, (b) pridobivanje olja iz mešanic olja in vode, obrati za izločanje snovi iz emulzij, pridobivanje in obdelava odpadnega olja, (c) proizvodnja sintetičnih olj. 7. V sektorjih tiskarn, kopirnic, obratov za površinsko obdelavo in izdelavo plastičnih oblog kot tudi drugih oblik predelave smol in plastičnega materiala: (a) proizvodnja tiskanih in grafičnih izdelkov, kopirnice, (b) fotografski in filmski laboratoriji, (c) proizvodnja folij, nosilcev slike in zvoka, (d) proizvodnja premazanega in impregniranega materiala. 8. V lesnem in celuloznem sektorju: (a) proizvodnja celuloze, papirja in lepenke, (b) proizvodnja in površinska obdelava iveric. 9. V tekstilnem, usnjarskem in krznarskem sektorju: (a) proizvodnja in apretura tkanin, (b) proizvodnja in apretura usnja, proizvodnja umetnega usnja, apretura krzna, (c) kemično čiščenje, pralnice, pranje loščenega blaga, pranje volnenenega materiala. 10. Drugi sektorji: (a) recikliranje, obdelava, skladiščenje, natovarjanje, raztovarjanje in odlaganje odpadkov ter odpadnih snovi, skladiščenje, natovarjanje, raztovarjanje in prenos kemikalij, (b) medicinske in znanstvene raziskave in razvoj, bolnišnice, ambulante, radiološki inštituti, laboratoriji, testirnice, (c) industrijski čistilni obrati, čiščenje industrijskih zabojnikov, (d) avtomehanične delavnice, avtopralnice, (e) čiščenje vode, (f) barvanje in lakiranje, (g) proizvodnja in predelava rastlinskih in živalskih izvlečkov, (h) proizvodnja in predelava mikroorganizmov in virusov z in vitro spojenimi nukleinskimi kislinami, (i) industrijski sektorji, ki uporabljajo radioaktivne snovi (jedrska industrija). A. Prednostne skupine snovi (a) težke kovine in njihove spojine, (b) spojine organskih halogenov, (c) organske spojine fosforja in kositra, (d) sredstva za zaščito rastlin, pesticidi (fungicidi, herbicidi, insekticidi, algicidi) in kemikalije, ki se uporabljajo za zaščito lesa, celuloze, papirja, kož in tekstila itd., (e) olja in ogljikovodiki naftnega izvora, (f) druge organske spojine, ki so posebej nevarne za vodno okolje, (g) anorganske dušikove in fosforne spojine, (h) radioaktivne snovi, vključno z odpadki. B. Posamezne nevarne snovi Glede na precejšnje razlike v stopnji nevarnosti snovi, ki jih vsebujejo določene skupine snovi, je treba opozoriti na nekatere posamezne snovi, ki lahko imajo v praksi lahko odločilni pomen. text="----------------------------------------------------------- Snovi številka CAS (oznaka kemične strukture) ----------------------------------------------------------- 1. Živo srebro 7439976 2. Kadmij 7440439 3. Baker 7440508 4. Cink n.r.* 5. Svinec 7439921 6. Arzen 7440382 7. Krom n.r. 8. Nikelj 7440020 9. Bor n.r 10. Kobalt n.r. 11. Selen 7782492 12. Srebro n.r. 13. Drin – – 14. HCH 608731 15. DDT 50293 16. Pentaklorofenol 87865 17. Heksaklorobenzen 118741 18. Heksaklorobutadien 87683 19. Ogljikov tetraklorid 56235 20. Kloroform 67663 21. Trifluralin 1582098 22. Endosulfan 115297 23. Simazin 122349 24. Atrazin 1912249 25. Tributilijeve spojine – – 26. Trifenilijeve spojine – – 27. Acinfos-etil 2642719 28. Acinfos-metil 86500 29. Fenitrotion 122145 30. Fention 55389 31. Malation 121755 32. Paration 56382 33. Paration-metil 298000 34. Diklorvos 62737 35. Trikloretilen 79016 36. Tetrakloretilen 127184 37. Triklorbenzen – – 38. Dikloretan 1, 2 107062 39. Trikloretan 71556 40. Dioksini n.r" * n.r. – ne razpolagamo Cilji in merila kakovosti vode, izdelani za specifične odseke reke Donave in za površinske vode v njenem prispevnem področju, so: (a) upoštevati možnost vzdrževanja in, kjer je to potrebno, izboljšanja kakovosti vode, (b) prizadevati si za zmanjšanje povprečne obremenitve in koncentracij onesnaženja (predvsem z nevarnimi snovmi) do določene stopnje v določenem obdobju, (c) upoštevati posebne zahteve glede kakovosti vode (naravna voda za pitje, namakanje itd.), (d) upoštevati posebne zahteve glede občutljivih in posebej zavarovanih voda in njihovega okolja, npr. jezer, območij za varstvo obrežnega filtriranja vode in močvirij, (e) opirati se na uporabo metodologij biološkega razvrščanja in kemičnih kazalcev pri srednje- in dolgoročnih pregledih vzdrževanja in izboljševanja kakovosti vode, (f) upoštevati doseženo raven približevanja ciljem, v posameznih primerih pa zahtevati dodatne zaščitne ukrepe. 1 Cilji in merila za kakovost vode se praviloma oblikujejo posamezno in se predvsem prilagajajo prevladujočim razmeram glede na ekosisteme, vodne vire in njihovo rabo. Zato se pogodbenicam po tej konvenciji dajejo le splošne smernice. Organiziranost in postopki Mednarodne komisije, ki dopolnjujejo 18. člen, so: