13. člen MVTURD

Uradna jezika Mednarodne komisije sta angleški in nemški jezik.

(1)Postopek arbitraže iz 24. člena te konvencije mora biti v skladu z drugim do desetim odstavkom kot sledi:

(2)(a) Če nastane spor, ki je predložen arbitraži v skladu z drugim odstavkom 24. člena te konvencije, se na zahtevo ene stranke v sporu proti drugi ustanovi arbitražno sodišče. V zahtevku za arbitražo so navedeni predmet spora in predvsem členi te konvencije, katerih razlaga ali uporaba je sporna. (b) Stranka vlagateljica zahtevka obvesti Mednarodno komisijo, da je zahtevala ustanovitev arbitražnega sodišča, pri čemer navede ime druge stranke v sporu in člene te konvencije, katerih razlaga ali uporaba je po njenem mnenju sporna. Tožnico kot tudi toženo stranko lahko sestavlja več pogodbenic. Mednarodna komisija pošlje tako prejeto uradno obvestilo vsem pogodbenicam te konvencije.

(3)Arbitražno sodišče sestavljajo trije člani: tako stranka tožnica ali stranke tožnice kot druga stranka ali stranke v sporu v dveh mesecih imenuje(jo) arbitra, oba na ta način imenovana arbitra sporazumno v dveh mesecih imenujeta tretjega arbitra, ki je predsednik arbitražnega sodišča. Slednji ne sme biti državljan katere koli od strank v sporu, ne sme imeti stalnega bivališča na ozemlju katere od teh strank, ne sme biti zaposlen pri kateri od njih ali se v kakšni drugi funkciji ukvarjati s tem primerom.

(4)(a) Če ena od strank v sporu v dveh mesecih po prejemu zahtevka ne imenuje arbitra, lahko druga stranka obvesti predsednika Meddržavnega sodišča, ki v naslednjih dveh mesecih imenuje predsednika arbitražnega sodišča. Po imenovanju predsednik arbitražnega sodišča od stranke, ki ni imenovala arbitra, zahteva, da to stori v dveh mesecih. Če arbiter tudi po izteku tega obdobja ni imenovan, predsednik arbitražnega sodišča obvesti predsednika Meddržavnega sodišča, ki v naslednjih dveh mesecih sam opravi to imenovanje. (b) Če predsednik arbitražnega sodišča ni imenovan v dveh mesecih po imenovanju drugega arbitra, ga predsednik Meddržavnega sodišča na zahtevo ene od obeh strank določi v nadaljnjih dveh mesecih.

(5)(a) Arbitražno sodišče odloča po pravilih mednarodnega prava in zlasti te konvencije. (b) Vsako arbitražno sodišče, ustanovljeno po določbah te priloge, sestavi svoj poslovnik. (c) Če nastane spor zaradi tega, ali je arbitražno sodišče pristojno, o zadevi razsodi arbitražno sodišče.

(6)(a) Sklepi arbitražnega sodišča tako o postopku kot o vsebini se sprejemajo z večino glasov njegovih članov. (b) Za ugotavljanje dejstev lahko arbitražno sodišče lahko uporabi vsa ustrezna sredstva. Na zahtevo ene od strank lahko arbitražno sodišče odredi bistvene začasne zaščitne ukrepe. (c) Če dve ali več arbitražnih sodišč, ustanovljenih po določbah te priloge, prejmejo zahtevke docela iste ali podobne vsebine, se lahko obvestijo o postopkih za ugotavljanje dejstev in jih, kolikor je mogoče, upoštevajo. (d) Stranke v sporu zagotavljajo vse potrebno za učinkovito vodenje postopkov. (e) Odsotnost stranke v sporu ni zadržek v postopku.

(7)Če arbitražno sodišče zaradi posebnih okoliščin primera ne določi drugače, stroške sodišča, vključno s honorarji njegovih članov, krijejo stranke v sporu v enakih deležih. Sodišče vodi evidenco vseh svojih izdatkov in strankam pošlje njihov končni obračun.

(8)Arbitražno sodišče izreče razsodbo v petih mesecih po datumu svoje ustanovitve, razen če meni, da je treba rok podaljšati, vendar ne za dlje kot pet mesecev.

(9)Pogodbenica, ki ima v sporni zadevi pravni interes, ki ga sklep utegne prizadeti, lahko s soglasjem sodišča poseže v postopke. Razsodba arbitražnega sodišča je za stranko, ki je posegla v postopek, enako zavezujoča kot za stranke v sporu.

(10)(a) Razsodba arbitražnega sodišča mora biti utemeljena z razlogi. Je dokončna in zavezujoča za stranke v sporu. Arbitražno sodišče pošlje razsodbo strankam v sporu in Mednarodni komisiji. Komisija pošlje prejeto informacijo vsem pogodbenicam te konvencije. (b) Spor, do katerega utegne priti med pogodbenicami zaradi razlage ali izvršbe razsodbe, lahko ena od strank pošlje v reševanje arbitražnemu sodišču, ki je razsodbo izreklo, ali če ga slednje ne more sprejeti v reševanje, drugemu arbitražnemu sodišču, ustanovljenemu v ta namen na enak način kot prvo.