30. člen

1.Zneske v valuti države izvoznice, ki ustrezajo zneskom, izraženim v obračunskih enotah, določi država izvoznica in jih sporoči drugim državam pogodbenicam.

2.Kadar so zneski višji od ustreznih zneskov, ki jih je določila država uvoznica, jih mora slednja sprejeti, če so izdelki zaračunani v valuti države izvoznice. Kadar so izdelki zaračunani v valuti druge države pogodbenice ali druge države, omenjene v 3. in 4. členu tega odloka ali ene od držav članic Evropske skupnosti, mora država uvoznica priznati zneske, ki jih je ta država notificirala.

3.Zneski, ki jih je treba uporabljati v valuti katerekoli države, so protivrednosti zneskov v valuti te države zneskov, izraženih v obračunskih enotah po tečaju na prvi delovni dan v oktobru 1995.

4.Skupni odbor na zahtevo katerekoli države pogodbenica pregleda zneske, izražene v obračunskih enotah in njihovo protivrednost v domačih valutah držav EFTE in Slovenije. Skupni odbor ob tem pregledu zagotovi, da se zneski, ki jih je treba uporabljati, ne bodo znižali v nobeni domači valuti in bo nadalje upošteval zaželeno ohranjanje realnih učinkov zadevnih vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov izraženih v ekujih.