Uredba o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo glavne ceste G 10 (M10) na odseku Depala vas-Črnuče, pododsek v Mestni občini Ljubljana

S to uredbo se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije in prostroskih sestavin dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986.2000 in družbenega plana Občine Ljubljana Bežigrad, sprejme lokacijski načrt za rekonstrukcijo glavne ceste G 10 (M10) na odseku Depala vas-Črnuče, Mestna občina Ljubljana, odsek od km 3,0+74m do km 4,0+07m (v nadaljevanju: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelal Projektivni atelje - Prostor, d.o.o. Ljubljana pod štev. projekta 1112/98 v maju 1998.

Lokacijski načrt iz prejšnjega člena vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev. Teksti obsegajo:

-        obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,

-        opis trase,

-        podatke o infrastrukturnih objektih in napravah,

-        seznam objektov predvidenih za odkup in odstranitev,

-        opis prostorskih rešitev,

-        rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-        oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,

-        etape izvajanja lokacijskega načrta,

-        seznam parcel v ureditvenem območju lokacijskega načrta s podatki o lastništvu,

-        soglasja organov in organizacij Grafični del obsega:

-        pregledni situacijski načrt M 1: 5 000,

-        prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije M 1: 250 000,

-        prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Ljubljana M 1: 5 000,

-        ureditvena situacija M 1: 1 000 zbirni prikaz komunalnih in energetskih ureditev M 1: 1 000,

-        načrt gradbenih parcel M 1: 2 880, M 1: 1000,

-        pregledni vzdolžni prerez M 1: 1 000/100,

-        karakteristične prečne profile M 1: 50,

-        tehnične elemente za zakoličbo cestnega telesa in gradbenih parcel M 1: 1 000.

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel: k.o. Črnuče 634/2, 634/10, 634/37, 634/38, 634/59, 635/1, 635/2, 635/3, 635/4, 637/1, 639, 640, 641/1, 641/2, 642/1, 642/2, 643, 644, 645, 646, 648, 649/2, 651/2, 652, 653, 654, 655/1, 656/1, 657, 660, 730, 731, 732, 733/1, 733/3, 733/4, 734/1, 735/1, 735/2, 736/1, 737/1, 737/2, 737/3, 739/1, 740/2, 741/1, 745/2, 746/1, 748/1, 748/2, 749, 750/1, 755/2, 756/2, 790/1, 790/2, 790/3, 790/4, 790/5, 790/6, 790/7, 790/9, 790/10, 790/11, 790/12, 790/13, 791/1, 791/2, 793, 794/1, 794/2, 794/3, 794/5, 794/6, 794/8, 794/9, 794/10, 794/11, 794/12, 800/1, 800/2, 800/3, 801/1, 802/1, 802/2, 809/1, 809/6, 976/6, 976/1, 976/7, 976/8, 978, 979/2, 980/1, 792/2, 794/4, 799/1, 1008 ter obsega površino 5,2 ha zemljišča. Prestavitve, novogradnje in ureditve komunalnih naprav, energetskih naprav ter omrežja zvez in drugih ureditev, ki jih zahteva rekonstrukcija glavne ceste G 10 (M10) na odseku Depala vas-Črnuče, pododsek v Mestni občini Ljubljana se izvedejo na naslednjih parcelah: Vodovod k.o. Črnuče 632/2, 633/41, 633/44, 648, 649/2, 655/3, 655/4, 655/5, 655/6, 656/3, 656/4, 735/1, 736/1, 737/1, 737/2, 737/3, 739/1, 740/2, 741/1, 746/1, 748/1, 748/2, 749, 790/1, 790/2, 790/6, 790/7, 790/9, 790/10, 790/11,790/12, 790/13, 791/1, 791/2, 792/2, 793, 794/1, 794/2, 794/3, 794/4, 794/5, 794/6, 794/8, 800/3, 802/2, 809/6, 976/8, 976/1, 979/2, 980/1 k.o. Zagorica 817, 818/1, 818/3, 831/1, 831/3, 832/2, 832/3 Telekomunikacijski vodi k.o. Črnuče 648, 649/2, 652, 653, 655/1, 734/1, 737/2, 737/3, 739/1, 749, 748/1, 748/2, 746/1, 790/1, 790/2, 790/6, 790/7, 790/9, 790/10, 790/11, 790/12, 790/13, 791/1, 791/2, 793, 794/1, 794/2, 794/3, 794/4, 794/5, 794/6, 794/8, 800/3, 800/2, 809/6, 976/1, 976/8, 979/2 Vodi električnega omrežja Visoka napetost k.o. Črnuče 648, 649/2, 657, 660, 730, 731, 732, 733/3, 733/4, 746/1, 748/2, 976/1, 980/1 Nizka napetost k.o. Črnuče 648, 649/2, 658/3, 746/1, 790/1, 790/2, 790/6, 790/7, 790/9, 790/10, 790/11, 790/12, 790/13, 791/1, 791/2, 793, 794/1, 794/2, 794/3, 794/4, 794/5, 794/6, 800/2, 800/3, 801/1, 802/2, 809/1, 809/6, 976/1 Javna razsvetljava k.o. Črnuče 634/37, 634/59, 635/4, 640, 648, 651/2, 652, 653, 654, 655/1, 656/1, 657, 730, 732, 733/3, 733/4, 735/2, 737/3, 739/1, 740/2, 741/1, 746/1, 750/1, 790/1, 790/2, 790/3, 790/4, 790/5, 791/1, 794/1, 794/2, 794/4, 794/5, 794/6, 794/9, 794/10, 794/11, 794/12, 799/1, 800/2, 800/3, 801/1, 802/2, 809/6, 976/1, 976/6, 976/8, 978, 979/2, 980/1 Regulacije in odvodni jarki k.o. Črnuče 646, 648, 649/2, 656/1, 732, 735/2, 739/1, 740/2, 741/1, 746/1, 748/2, 750/1, 790/1, 790/2, 790/3, 790/4, 790/5, 791/1, 791/2, 793, 794/1, 794/2, 794/3, 794/4, 794/5, 794/7, 800/1, 801/1, 1002/1, 1008, 979/2 Ureditev mokrišča parc. št. 660, 730 k.o. Črnuče Prestavitev objekta kulturne dediščine: parc. št. 794/6 k.o. Črnuče Ureditev hodnika za pešce do križišča Črnuče k.o. Črnuče 632/2, 632/4, 633/1, 633/32, 633/40, 633/41, 633/43, 633/44, 633/45, 634/2, 634/6, 634/10, 634/37, 634/38, 634/39, 634/40, 635/3, 639, 640, 641/2

Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:

-         območje izključne rabe rekonstrukcije glavne ceste G 10 (M10) z vsemi spremljajočimi objekti,

-        območja izključne rabe novih deviacij nadomestnih poti, kolesarskih stez in pešpoti,

-        območje vodnogospodarskih ureditev in zavarovanja,

-        območje prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav.

Rekonstrukcija glavne ceste G 10 (M10) na območju Mestne občine Ljubljana, od km 3,0 + 74m do km 4,0 + 07m je zasnovana kot razširitev dvopasovnice na štiri vozne pasove z nivojskim in semaforiziranim križiščem v naselju Dobrava. Kolesarje, pešce in lokalni promet se vodi po vzporednih poteh in se na njo navezujejo v križišču.

Vertikalni in horizontalni elementi rekonstruiranega odseka glavne ceste G 10 (M10), na območju Mestne občine Ljubljana, so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 80km/h, z minimalnim horizontalnim radijem 600m, minimalnim vertikalnim radijem 9000m, maksimalnim vzdolžnim sklonom 2,1 procenta in minimalnim prečnim sklonom 2,5 procenta. Projektirani normalni prečni profil znaša 18,60m in sicer: 4 vozni pasovi po 3,25m, 4 robni pasovi po 0,30m, srednji ločilni pas širine 2,0m in dve bankini po 1,20m.

Potek trase: Rekonstrukcija se prične na meji z Občino Domžale v km 3,0 + 74m. Vozišče se razširja na desno stran (smer stacionaže) oziroma na zahodno stran obstoječe trase ceste do križišča Dobrava, kjer prehaja razširitev na levo, vzhodno stran ter doseže v km 4,0 + 07m obstoječo cesto ca. 200m pred križiščem z Zasavsko cesto. Začetni odsek rekonstrukcije prične s potekom osi v radiju 1700m, nato prehaja v radij 900m in 600m ter doseže v km 4,0 + 07m obstoječo smer osi.

Niveletno se rekonstruirana cesta v večjem delu prilagaja obstoječemu stanju, le na območju osrednjega konveksnega radija 9.000 je predvidena v vkopu ca. 1,30m tako, da se ublaži vertikalni radij obstoječe trase.

Križišče Pri naselju Dobrava v km 3,1 + 90m je predvideno nivojsko semaforizirano križišče, katero navezuje naselje Dobrava na rekonstruirano glavno cesto G 10 (M10), istočasno pa omogoča prehod kmetijske mehanizacije, pešcev in kolesarjev preko ceste. Vzhodni del naselja se navezuje na križišče preko vzhodne servisne poti, zahodni del pa preko zahodne lokalne ceste. Računska hitrost za prečne ceste v križiščih je 60 km/h. Pred križiščem je predvidena v obeh smereh interpolacija petega voznega pasu za zavijanje v levo, za križiščem pa je v obeh smereh predvidena ureditev postajališča za MPP izven voznih pasov s čakalnim peronom. Tipsko avtobusno postajališče s hodnikom za pešce je locirano zraven vozišča v smeri vožnje obojestransko za križiščem. V okviru križišča so urejeni prehodi za pešce in kolesarje, in sicer:

-        enostranski prehod za pešče in kolesarje preko glavne ceste G 10 (M10),

-        prehod za pešče in kolesarje preko zahodne lokalne ceste,

-        prehoda za pešce preko vzhodne servisne ceste.

Priključek Pri km 3,9 + 50m je obstoječi desni uvoz in izvoz do objektov ob stari Titovi cesti na katerega se naveže vzhodna servisna cesta.

Servisne komunikacije Navezava lokalnega prometa na rekonstruirano glavno cesto G 10 (M10) je le v križišču, zato je predviden sistem servisnih komunikacij. Promet po servisnih komunikacijah poteka dvosmerno, iz njih pa so urejeni dostopi in dovozi do obstoječih objektov in na kmetijske in gozdne površine. Vzhodna servisna pot se od semaforiziranega križišča v Dobravi, na vzhodni strani glavne ceste G 10 (M10), približa v loku obstoječemu železniškemu tiru in poteka vzporedno z njim, v oddaljenosti 8m od osi, v dol.ini 440m, nato se obrne proti severu in se po 160m približa glavni cesti G 10 (M10) ter poteka vzporedno z njo še 290m, kje se naveže na obstoječi priključek v km 3,9 + 50m. Servisna pot mora biti višinsko usklajena z železniško progo Ljubljana.Kamnik. Projektirani normalni prečni profil vzhodne servisne poti znaša 4,50 m, in sicer: vozni pas širine 4,00m in bankina širine 0,50m, dolžine 920m, izvedba v asfaltu. Deviacija dovozne pot, na vzhodni strani rekonstruirane glavne ceste G 10 (M10), poteka vzporedno z njo med km 3,2 + 60m do km 3,5 + 30m in km 3,5 + 70m in km 3,6 + 30m, kjer se naveže na vzhodno servisno pot. V km 3,3 + 20m se odcepi krak deviacije dovozne poti proti severu in se po 110m naveže na vzhodno servisno cesto. Projektirani normalni prečni profil dovozne poti znaša 4,50m in sicer: vozni pas širine 3,50m in dve bankini po 0,50m, dolžine 380m, izvedba v asfaltu. Deviacija poljske poti na vzhodni strani, za dostop na kmetijske površine, širine 4,00m z voziščem širine 3,00m in dvema bankinama po 0,50m, dolžine 60m, izvedba v makadamu. Zahodna lokalna cesta, z novim odsekom v dolžini 206m se navezuje na križišče, na zahodni strani naselja Dobrava. Projektirani normalni prečni profil zahodne lokalne ceste znaša 7,50m in sicer: dva vozna pasova po 2,50m z razširitvijo 0,50m v krivini in dve bankini po 1m, dolžine 206m, izvedba v asfaltu. Deviacija lokalne poti, v dol.ini 585m, ki poteka vzporedno z rekonstruirano glavno cesto G 10 (M 10), je predvidena med naseljem Dobrava in naseljem Podboršt, širine 4,50m z voznim pasom širine 3,00m in bankino 0,50m ter bankino 1m, izvedba v asfaltu. Deviacija gozdne poti, v dol.ini 140m, ki poteka vzporedno z rekonstruirano glavno cesto G 10 (M10) na zahodni strani, širine 6,00m, z voznim pasom širine 4m in dvema bankinama širine 1,00m, izvedba v makadamu.

Kolesarski in pešpromet Na celotni potezi, od km 3,0 + 74m do križišča v Črnučah, kjer se naveže na obstoječi sistem kolesarskih stez, so kolesarske poti vodene izven območja štiripasovnice, kolesarski promet pa poteka dvosmerno. Kolesarski promet iz Trzina se po gozdni poti na zahodni strani glavne ceste G 10 (M10) in preko križišča v Dobravi, usmeri na kolesarsko stezo, ki poteka vzporedno z vzhodno servisno potjo, ob njeni zahodni strani, širine 3,50m, z voziščem širine 2,00m, ločilnim pasom širine 1,00m in bankino širine 0,50m. Od km 3,9 + 50m do križišča Črnuče-Zasavska cesta se kolesarji vodijo po obstoječi dovozni cesti (stara Titova cesta), kolesarska steza je od vozišča ločena s horizontalno signalizacijo na obstoječem vozišču. Ob stiku dovozne ceste z Zasavsko cesto se izvede zapora (zaporni stebrički). Na zahodni strani pa kolesarski promet od križišča v Dobravi do naselja Podboršt poteka po zahodni lokalni cesti in deviaciji lokalne poti, od km 3,8 + 11m, med profilom P191 in P192, pa poteka hodnik za pešce do križišča v Črnučah, v dolžine 387m in širine 1,60m + 0,30m + 0,50m. Na vzhodni strani cestišča so urejene površine za pešce, med km 3,1 + 40m in km 3,2 + 60m, vzporedno s cestiščem in na zahodni strani cestišča, od križišča v naselju Dobrava, v km 3,1 + 90m pa do km 3,3 + 90m vzporedno z voziščem, širine 2,00m.

Javni potniški promet Predviden je potek primestnih avtobusnih linij kot tudi eventualne linije mestnega potniškega prometa med Ljubljano in Domžalami.

Na odseku rekonstrukcije glavne ceste G 10 (M10), na odseku Mestne občine Ljubljana, se zgradijo naslednji objekti: Prepusti V km 3,2 + 20m, profil P162, je lociran ploščati prepust, kjer cesta prehaja preko potoka Dobravščica, dolžine 33,32m, širine 2,00m in višine 2,20m, kot križanja je 90°. Na zahodni lokalni cesti, med profilom P6 in P7, je lociran ploščati prepust dolžine 6,80m, širine 2,00m in višine 2,45m, kot križanja je 60°. Na dovozni rampi k objektu iz zahodne dovozne ceste, v podaljšku profila P 3, je lociran ploščati prepust dolžine 4,30m, širine 2,00m in višine 2,25m, kot križanja je 80°. Na vzhodni servisni poti, med profilom P 5 in P6, je lociran ploščati prepust dolžine 13,00m, širine 2,00m in višine 2,45m, kot križanja je 90°. V km 3,3 + 95m, med profilom P170 in P171, je lociran cevni prepust Ø100 in dolžine 36,00m. Na deviaciji poljske poti je lociran cevni prepust Ø40 in dolžine 12,50m. Na deviaciji dovozni poti, na vzhodni strani, km 0,1 + 82,55m, je lociran cevni prepust Ø40 in dolžine 4,50m. Na vzhodni servisni poti, km 0,4 + 20m, je lociran cevni prepust Ø60 in dolžine 9,26m. V profilu P11 obstoječega jarka ob železniški progi Ljubljana-Kamnik, v km 0,2 + 2,00, je lociran cevni propust (100 in dolžine 7,50m. Ostali pogoji glede urejanja prepustov: Vsi prepusti na rekonstruirani glavni cesti morajo omogočati pretok 100 l visoke vode (cevni prepust pri 75% polnjenja) oziroma ustrezne vode nalivov. Oporni in podporni zidovi Na zahodni strani rekonstruirane ceste je potrebno zgraditi oporni zid “1“ od km 3,2 + 40m do km 3,2 + 86m, dolžine 46,0m, višine 2,05m in podporni zid “2“ od km 3,2 + 84m do km 3,6 + 40m, dolžine 356,0m, višine od 1,20m do 2,90m. Na vzhodni strani pa je potrebno zgraditi podporni zid “3“ od km 3,4 + 79m do km 3,7 + 20m, dolžine 241,0m in višine 0,85m.

Vse objekte in ureditve, ki so sestavni del projekta rekonstrukcije glavne ceste G 10 (M10), je potrebno oblikovati tako, da bodo v največji možni meri ublaženi negativni vplivi v krajinski podobi in dosežena nova kakovostna razmerja. Trasa rekonstruirane glavne ceste G 10 (M10) Dvostranska jeklena odbojna ograja z distančnikom je locirana v srednjem ločilnem pasu. Jeklena varnostna ograja s protisvetlobno zaščito je locirana, ob zahodni strani trase, od začetka odseka pa do križišča v Dobravi. Na vzhodni strani trase glavne ceste G 10 (M10) in med deviacijo dovozne poti pa je locirana dvostranska jeklena varnostna ograja s protisvetlobno zaščito. Ob protihrupni ograji se locira jeklena odbojna ograja. Med km 3,5 + 80m in km 3,9 + 40m je predviden na vzhodni strani med rekonstruirano traso glavne ceste G 10 (M 10) in vzhodno servisno potjo protisvetlobni zaščitni nasip. Objekti na rekonstruirani glavni cesti G 10 (M10) Oprema in objekti morajo biti arhitektonsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter usklajena z urbano in krajinsko podobo. Cestna oprema in razsvetljava ceste mora izkazovati enotne oblikovne elemente. Posegi v obcestni prostor Za ozelenjevanje se uporablja izključno avtohtona vegetacija, pri čemer se v največji možni meri upošteva vzorec naravne in kulturne krajine in sedanja smer razraščanja drevesnih in grmovnih vrst. Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Robovi izsekanega gozda naj bodo zaokroženi in sanirani s primerno višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije. Regulirane struge vodotokov je treba urejati sonaravno tako, da se ohranijo biotopi (vodna flora in favna ter rastje ob vodi). Pri saditvah naj se uporabi le rastje tega območja. Vsi posegi v relief, nasipi in vkopi, se morajo v največji možni meri prilagajati obstoječemu reliefu, brežine vkopov in nasipov morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren in ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in zasajene z ustrezno vegetacijo. Protihrupne zaščite Tip protihrupne zaščite je treba prilagajati urbani in krajinski podobi prostora, izvedejo se transparentne protihrupne ograje.

Odvodnjavanje meteornih vod Odvodnjavanje meteornih voda z vozišča ne sme poslabšati naravnega vodovja in se izvede z ustreznimi nagibi vozišča. Pri odvodnjavanju meteorne vode s cestišča in drugih utrjenih površin v sklopu ceste, je isto speljati v urejeni izvedbi vse do naravnih recipientov, ki so sposobni sprejeti tako zbrano vodo brez škode za nizvodno ležeče obrežne lastnike. V območju rekonstruirane ceste naj se dno in brežine obstoječih potočkov in kanalov utrdi tako, da visoke vode ne bodo ogrožale cestnega telesa. Obstoječe mokrišče ob križišču v naselju Dobrava, na vzhodni strani, in nadomestni mokrišči, zahodno od križišča, je potrebno varovati pred onesnaževanjem, ki bi lahko ogrozilo živali in rastline, zato je potrebno obcestni jarek kanalizirati, vodo pa pred izpustom v potok predhodno očistiti.

Vodovod S predvideno rekonstrukcijo glavne ceste G 10 (M10) se posega tudi v obstoječe vodovodno omrežje, katerega je potrebno nadomestiti z novim omrežjem in izvesti navezavo na obstoječi vodovodni sistem Črnuč z izvedbo odcepov in hišnih priključkov. Od profila P163 (km 3,2 + 40m) do profila P184 (km 3,6 + 40m) poteka trasa cevovoda, DNØ100, ob vzhodni strani rekonstruirane glavne ceste G 10 (M10) v trasi deviacije vzhodne dovozne poti, v profilu P184 pa prečka vzhodno servisno pot in poteka v trasi kolesarske steze do profila P41. Med profilom 41 in P42, prečka glavno cesto G 10 (M10) v obstoječi trasi cevovoda in se na zahodni strani ceste neveže na obstoječi ljubljanski vodovodni sistem. V profilu P 167 se izvede odcep za objekte na vzhodni strani, s cevmi DNØ80, odcep za objekte na zahodni strani glavne ceste G 10 (M10) pa se izvede v profilu P165, med profilom P170 in P171 (km 3,3 + 87m) in P183. Vsa prečkanja je potrebno izvesti z zaščitnimi betonskimi cevmi.

Elektrika Zaradi rekonstrukcije glavne ceste G 10 (M10) in drugih ureditev določenih s to uredbo, je treba prestaviti ali prilagoditi naslednje elektroenergetske vode:

-        obstoječo transformatorsko postajo, ob vzhodni strani trase, na železnem drogu v km 3,3 + 90m porušiti in nadomestiti z novo montažno kabelsko transformatorsko postajo, locirano na zahodni strani v km 3,3 + 90m in podaljšati pod rekonstruirano cesto obstoječi 20kV kablovod,

-        v km 2 + 70m vzhodne servisne ceste, med profilom 14 in profilom 15, je obstoječi 20 kV kablovod ustrezno zaščititi,

-        montažno kabelsko transformatorsko postajo v km 3,3 + 90m povezati z OIC Trzin z 20 kV kablovodom, trasa poteka ob zahodni strani obstoječe ceste, zahodne lokalne ceste in gozdne poti, do meje z občino Domžale,

-        navezava obstoječega nizkonapetostnega omrežja na novo TP, kabel od km 3,4 + 00m do km 3,8 + 30m,

-        v km 3,8 + 80m križa nizkonapetostni kabel glavno cesto G 10 (M10), potrebno ga je položiti v zaščitno cev. Poleg navedenega se demontira vse vode za napajanje tistih objektov, ki se rušijo.

Javna razsvetljava Na odseku rekonstruirane glavne ceste G 10 (M 10), med km 3,0 + 74 in km 4,0 + 40m se izvede javna razsvetljava s sredinsko postavitvijo svetilk v zelenico oziroma srednji ločilni pas, s svetilkami višine 11,0m, na razdalji 35,0m do 40,0m. Javna razsvetljava servisnih cest, zahodne lokalne ceste, deviaciji gozdne poti, vzhodne servisne poti in kolesarske steze, se izvede s svetilkami višine 5,0m. Javna razsvetljava se napaja iz prižigališča, v km 3,2 + 10m, ki je locirano v križišču Dobrava, izvesti jo je potrebno z podzemnimi kabli, vsa križanja pa je potrebno izvesti v zaščitnih ceveh Ø 110mm.

Semaforizacija križišča Semaforizacija križišča v Dobravi se izvede s kabelsko kanalizacijo, napajanje krmilne naprave pa je predvideno iz prižigališča javne razsvetljave.

Telekomunikacijski vodi Na obravnavanem območju potekajo medkrajevni in krajevni kabli neposredno v zemlji, zato se zgradi kabelska kanalizacija od obstoječega kabelskega jaška, na parc. št. 818/3 k.o. Zagorica, do novega jaška lociranega pred mestom križanja trase z železniško progo Ljubljana-Kamnik, v Občini Domžale. V kabelsko kanalizacijo se uvlečejo naslednji kabli:

-        medkrajevni kabel Ljubljana-Domžale,

-        radijski kabel Ljubljana-oddajnik Domžale,

-        koaksialni kabel Ljubljana-Celje.

Kanalizacija Obstoječi meteorni kanal se prične v km 3,7 + 40m in poteka proti jugu v smeri križišča z Zasavsko cesto. Z rekonstrukcijo ceste ta kanalski sistem ne bo tangiran. Med km 3,0 +74m in km 3,7 + 40m pa je potrebno meteorne vode iz asfaltnih površin, pred izpustom v naravni recipient, predhodno očistiti v peskolovih opremljenih z lovilci olj.

Rušenja obstoječih objektov in prestavitve ograj Trasa predvidene rekonstruirane ceste zahteva rušitev dveh pritličnih stanovanjskih objektov in enega gospodarskega poslopja, in sicer:

-        stanovanjski objekt na parc. št. 654,

-        gospodarsko poslopje na parc. št. 653,

-        stanovanjski objekt na parc. št. 749 vse k.o. Črnuče Za nadomestitev navedenih nepremičnin se ob upoštevanju zahtev njihovih lastnikov poiščejo ustrezne nadomestne nepremičnine v skladu s predpisi ter v skladu s pogoji opredeljenimi v občinskih prostorskih aktih. Predvidena je prestavitev petih ograj, in sicer:

-        ograja na parc. št. 790/13,

-        ograja na parc. št. 790/6,

-        ograja na parc. št. 790/7,

-        ograja na parc. št. 792/2,

-        ograja na parc. št. 794/5 vse k.o. Črnuče.

Gozdnogospodarske ureditve in varovanje gozda V neposredni bli.ini rekonstruirane ceste se v največji možni meri ohrani naravna oblika gozda. Za ureditev novega gozdnega roba se nasadijo avtohtone vrste gozdne vegetacije. Novourejeni gozdni rob se izvede z avtohtono vegetacijo, skladno z gozdnogojitvenim načrtom. Preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Poseki gozda morajo biti izvedeni strokovno, na podlagi detajlnega načrta. Z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Med gradnjo in med obratovanjem se morajo nadzorovati novonastale razmere v sodelovanju s pristojno gozdarsko službo.

Ureditve v območjih kmetijskih zemljišč in varstvo kmetijskih zemljišč:

-        rodovitna plast tal se odstrani tako, da se ohrani njena plodnost in količina; pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,2m,

-        investitor je dolžan ohraniti oziroma nadomestiti dostopne poti na kmetijska in gozdna zemljišča v času izgradnje in po izgradnji,

-        vse opuščene vozne površine je treba zravnati na nivo okolnega terena, jih humuzirati in urediti kot sosednje obdelovalne površine.

Vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi Zaradi predvidene rekonstrukcije ceste se vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne bo poslabšal. Zato mora investitor izvesti potrebne ureditve na vodotokih, ki jih križa trasa cesta ali druge ureditve določene s to uredbo. Ti vodotoki oziroma križanja so:

-        Dobravščica, križa cesto v km 3,2 + 19m in vzhodno servisno pot v km 0,0 + 85m, dolžina ureditve 300 m,

-        manjši potoček, križa rekonstruirano cesto v km 3,3 + 95, dolžina ureditve 385m. Vse posege v površinske vodotoke je treba načrtovati tako, da se:

-        preveri možnost sproščanja materiala v višjih legah, ki bi ga lahko vodotoki odlagali na prehodu v dolino in z njm zasuli korito ter predvidi ustrezne ukrepe,

-        preveri in po potrebi novelira osnovne hidrološke podatke,

-        v prehodnem delu pred prepustom in pod samim prepustom se uporabi kamenje, skale in v samem prepustu beton. Tlakovanje dna pod prepustom mora biti grobo, neporavnano in mora omogočiti formiranje posteljice naravnega dna - nanosa,

-        kamnometi v območju prepusta in v prehodnem območju morajo biti v neporavnani obliki in z vmesnimi prostori. Odvodnjavanje cestnega telesa Na celotnem odseku rekonstruirane ceste se v strugo naravnih odvodnikov ali podtalje spušča le čista meteorna voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza določilom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96) in strokovnega navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustni temperaturi vode (Uradni list SRS, št. 18/85 - določbe drugega odstavka 1. člena in 14., 15. in 16. člena). Padavinska voda z rekonstruirane ceste se zbira v odtočnih jarkih, pred izlivom v odvodnike se izvedejo tipski zadrževalniki vode z zbiralci olj in usedalniki. Ostali pogoji glede vodnogospodarskih ureditev varovanja vodnih virov in podtalnice:

-        med gradnjo ni dovoljeno zasipavanje strug odvodnikov s kakršnim koli materialom ali preusmerjanje vode iz ustaljenih strug brez soglasja upravljalca vodotokov,

-        preprečevanje onesnaževanja strug vodotokov s cementnim mlekom, naftnimi derivati in drugimi strupenimi snovmi,

-        vse vodnogospodarske ureditve se načrtujejo in izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjski pogoji za rastlinske in živalske združbe rečnega dna, pomembne za prehrano rib in rakov ter za samočistilno sposobnost vodotokov,

-        pri načrtovanju prepustov, sistema odvodnjavanja cestišča, regulacij in ureditev vodotokov je treba upoštevati hidrološke podatke in dinamične značilnosti vodotokov,

-        vse regulacije in ureditve vodotokov se izvedejo sonaravno, z obsaditvijo vodotoka.

Varovanje objektov in območij naravne dediščine Za varovanje objektov in območij naravne dediščine, se morajo izvesti naslednji ukrepi:

-        obstoječe zamočvirjene površine ob potoku Dobravščica so tangirane z gradnjo križišča, zato je potrebno ohraniti del obstoječega rastlinstva ob vzhodni strani zahodne lokalne ceste in urediti nadomestno mokrišče zahodno in vzhodno od zahodne lokalne ceste ter tako pospešiti hitrost kasnejšega zaraščanja na novo urejenih površinah,

-        v maksimalni meri ohraniti obstoječe rastlinstvo in tako ohraniti vsaj del živali na tej lokaciji,

-        prehajanje dvoživk je zagotovljeno z dovolj velikimi prepusti obstoječih potokov in strug, ki omogočajo prehod svetlobe. Dno prepusta mora biti izvedeno v grobi obdelavi, tako da se oblikuje z nanosi naravnih naplavin naravno dno,

-        vse naravno ohranjene vodotoke (Dobravški potok) je treba med gradnjo varovati z uporabo vegetativnih zavarovanj na posameznih mestih in s takim režimom vzdrževanja, da se obrežna vegetacija razraste in kasneje tudi ohranja in tako zagotovi primerne življenjske pogoje za rastlinske in živalske združbe,

-        regulirane vodotoke je potrebno obsaditi z obvodno vegetacijo ter tako omogočiti ponovno vzpostavitev obvodnih biotopov,

-        ureditve reguliranih odsekov morajo omogočati podobne življenjske pogoje vodnim živalim kot je to v današnjem stanju.

Varovanje objektov in območij kulturne dediščine Za varovanje objektov in območij kulturne dediščine, se morajo izvesti naslednji ukrepi:

-        pred pričetkom zemeljskih del je potrebno dokumentirati stanje, foto posnetek prostora z dediščino, prav tako tudi po končanju del,

-        betonski križ v km 3,6 + 40m se prestaviti na novo lokacijo vzhodno od obstoječe, na parc. št. 794/6 k.o. Črnuče in potrebno je prostor krajinsko oblikovno urediti,

-        območje vasi Dobrava je zaradi možnosti najdb iz antike pod arheološkim varstvom, zato je potrebno pri vseh posegih na tem območju, pri izvajanju zemeljskih del na celotni trasi ceste M10, vključno z vsemi deviacijami, kolesarsko stezo, servisno potjo, premaknitvami infrastrukture itd, zagotoviti arheološki nadzor,

-        investitor mora zagotoviti stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli in izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč.

Varstvo pred hrupom Na podlagi prognoze prometa za 20-letno plansko obdobje po končani gradnji so določeni naslednji ukrepi za varovanje objektov in območij pred čezmernim hrupom: Na vzhodni strani rekonstruirane glavne ceste G 10 (M10) se uredi protihrupna ograja:

-        med km 3,2 + 32m do km 3,4 + 24m, dolžine 192,0m in višine 3,50m,

-        med km 3,4 + 24m do km 3,4 + 80m, dolžine 56,0m in višine 1,40m,

-         med km 3,4 + 80m do km 3,6 + 20m, dolžine 140,0m in višine 3,50m,

-        med km 3,6 + 20m do km 3,7 + 20m, dolžine 100,0m in višine 2,30m Na zahodni strani rekonstruirane glavne ceste G 10 (M10) se uredi protihrupna ograja:

-        med km 3,2 + 40m do km 3,2 + 86m, dolžine 46,0m in višine 3,50m,

-        med km 3,2 + 84m do km 3,3 + 92m, dolžine 108,0m in višine 4,70m,

-        med km 3,3 + 88m do km 3,6 + 40m, dolžine 252,0m in višine 3,50m Investitor mora ob gradnji rekonstruirane glavne ceste G 10 (M10) izvesti zaščitne ukrepe pred hrupom v obsegu, ki se določi na podlagi prognoze prometa po končani gradnji, nato pa jih fazno dograjevati v skladu z določili uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95) in v skladu z monitoringom, ki je določen v 34. členu te uredbe.

Varstvo zraka Vsi protihrupni ukrepi imajo tudi funkcijo varovanja pred emisijami plinov.

Varstvo pred požarom Požarna varnost objektov ob rekonstruirani cesti se ne bo spremenila. Povsod so zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila, tangirani vodovodi se prestavijo, preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena.

Deponije viškov materiala Stalne deponije nenosilnega materiala niso vključene v ureditveno območje lokacijskega načrta. Ker se bo gradnja predvidenega odseka rekonstrukcije odvijala sočasno z odsekom rekonstrukcije glavne ceste G 10 (M10) v Občini Domžale, so za celotni odsek od km 0,00, v Občini Domžale, do km 4,007, v Mestni občini Ljubljana, predvidene skupne deponije v Občini Domžale.

Izgradnja štiripasovnice na odseku med km 3,0 + 47m in km 4,0 + 07m s križiščem v naselju Dobrava in sistemom vzporednih poti se bo izvajala v eni etapi. Na odseku, kjer obstoječo cesto poglabljamo (niveleta je nižja za 1,3m) in razširjamo je predvidena prvo izgradnja levega dela cestišča, tako da se najprej zgradi dodatna dva pasova, nato pa se promet preusmeri na novozgrajeni del in se prične s posegi na obstoječem delu vozišča. Posebnih obvozov med gradnjo ni predvidenih.

Monitoring Monitoring se izvaja zato, da se ugotovi ali so predvideni ukrepi in izvedbe le-teh učinkoviti in zato mora investitor rekonstrukcije glavne ceste G 10 (M 10):

-        zagotoviti celosten načrt monitoringa,

-        zagotoviti izvedbo meritev pred izgradnjo ceste (onesnaženje zraka, tal, vode),

-        pri določitvi točk monitoringa naj se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja (hrup, onesnaženje zraka),

-        točke spremljanja stanja zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni in investitor poskrbi za dostopnost podatkov. Investitor gradnje rekonstrukcije glavne ceste G 10 (M10) je dolžan pripraviti načrt izvajanja monitoringa in ga izvajati na sestavine okolja na določenih mestih in v določenem časovnem obdobju: Tla - metodologijo vzorčenja tal, vrsto in način merjenja parametrov ter vsebino poročila o obratovalnem monitoringu določa pravilnik o obratovalnem monitoringu pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 55/97). Zaradi možnosti primerjave stanja je potrebno izvesti meritve onesnaženja tal zaradi vsebnosti težkih kovin (svinec, cink, baker, krom, nikelj) pred pričetkom rekonstrukcije ceste (meritve ničelnega stanja) na mestih, kjer se kmetijske površine nahajajo v pasu do 30 m od ceste. Meritve je na istih mestih potrebno ponoviti po pričetku obratovanja ceste. Zrak - meritve onesnaženja zraka je potrebno izvesti pred rekonstrukcijo ceste na mestih, kjer je prisotno onesnaženje s strani drugih onesnaževalcev (urbanizirano območje) ter jih ponoviti po pričetku obratovanja ceste. Vode - metodologijo vzorčenja odpadnih vod, način merjenja parametrov in količin odpadnih vod, vsebino poročila o prvih meritvah in emisijskem monitoringu ter način in obliko sporočanja podatkov ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja določa pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96). Hrup - vrste veličin hrupa, ki so predmet prvih meritev in obratovalnega monitoringa, metodologijo merjenja in izračunavanja hrupa, vsebino poročila o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu ter način in obliko sporočanja podatkov ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, določa pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njihovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). Biotopi - zaradi pomanjkanja podatkov o kvaliteti površinskih vodotokov in biotopa potoka Dobravščica z mokriščem je potrebno oceniti kakovostni razred vodotoka in biološke pogoje v njem pred izgradnjo ceste. Po rekonstrukciji ceste je potrebno predlagani nadomestni biotop opazovati, v vegetacijski dobi in zlasti ob večji količini padavin ali daljšem sušnem obdobju. Krajina - dve leti po končani rekonstrukciji ceste oziroma dokler teren ne bo v celoti zaraščen je potrebno opazovati spremembe reliefa (erozija) predvsem v obdobju večjih nalivov. Živali - po rekonstrukciji ceste je potrebno opazovati prehajanje divjadi čez cesto zaradi ugotovitve ustreznosti predlaganih rešitev. Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih je investitor dolžan izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:

-        dodatne tehnične in prostorske rešitve,

-        sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav,

-        sprememba rabe prostora,

-        drugi ustrezni ukrepi.

Poleg vseh obveznosti navedenih v tej uredbi, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:

-        zagotoviti odvijanje prometa,

-        zagotoviti nemotene dovoze in dostope do vseh zemljišč in objektov ob cesti v času gradnje in po izgradnji,

-        infrastrukturne vode in ostale objekte je potrebno obnoviti oziroma sanirati, če bo na njih pri gradnji ceste zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb,

-        zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,

-        v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja rekonstruirane ceste,

-        zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav,

-        v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,

-        vzdrževati protihrupne ograje in vegetacijo na ali ob njih,

-        zaradi drsti potočne postrvi, valjenja iker in nato razvoja zaroda mora investitor zagotoviti zaporo del neposredno v vodi od oktobra do konca marca,

-        neposredno pred gradbenimi posegi v vodo sprotno obveščati ribiško družino Bistrica Domžale zaradi preventivnega odlova rib,

-        škodo na ribah in rakih oziroma njihovem življenjskem prostoru se na podlagi ocene sodnega izvedenca povrne upravljalcu Bistriškega ribiškega okoliša, ribiški družini Bistrica Domžale.

Vse stacionaže in dimenzije navedene v tej uredbi, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev. Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem lokacijskim načrtom, če se v nadaljnjem podrobnejšem preučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor - Uradu RS za prostorsko planiranje in na Mestni občini Ljubljana.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 350-05/98-3 Ljubljana, dne 17. decembra 1998. Vlada Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik