Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (ZLS-J)

V zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97 in 10/98) se v celotnem zakonu besedilo “lokalne samoupravne skupnosti“ nadomesti z besedilom “samoupravne lokalne skupnosti“ v ustreznih sklonih.

6. člen se spremeni tako, da se glasi: “Samoupravne lokalne skupnosti med seboj prostovoljno sodelujejo zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. V ta namen lahko združujejo sredstva in v skladu z zakonom ustanavljajo skupne organe ter organe skupne občinske uprave, ustanavljajo in upravljajo sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove ter se povezujejo v skupnosti, zveze in združenja. Samoupravne lokalne skupnosti, njihove skupnosti, zveze in združenja lahko sodelujejo tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.“

V 8. členu se v drugem odstavku za besedo “slabše“ doda beseda “gospodarske“.

V 13.a členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Ob ustanovitvi ima lahko občina manj kot 5000 prebivalcev, če gre za ustanovitev nove občine z združitvijo dveh ali več občin.“ Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

V 16. členu se črta tretji odstavek. Dosedanji četrti, peti in šesti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.

V 20. členu se črta besedilo “in druga“.

V 21. členu se v prvem odstavku za besedo “pomena“ vstavi besedilo “(izvirne naloge)“. V drugem odstavku 21. člena se v drugi alinei za besedo “občine“ doda besedilo “in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva“. Za drugo alineo se doda nova tretja alinea, ki se glasi: “– načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;“. Dosedanje tretja do sedma alinea postanejo četrta do osma alinea. Doda se deveta alinea, ki se glasi: “– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;“. V dosedanji osmi alinei, ki postane deseta alinea se črtata besedi “turistično, kulturno“. Za dosedanjo deveto alineo, ki postane enajsta alinea, se doda nova dvanajsta alinea, ki se glasi: “– pospešuje kulturnoumetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju;“. V dosedanji deseti alinei, ki postane trinajsta alinea, se za besedo “površine“ doda besedilo “v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva;“. Dosedanje enajsta do petnajsta alinea postanejo štirinajsta do osemnajsta alinea. V dosedanji šestnajsti alinei, ki postane devetnajsta alinea, se za besedo “občine“ doda besedilo “in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;“. Dosedanje sedemnajsta do devetnajsta alinea postanejo dvajseta do dvaindvajseta alinea.

22. člen se spremeni tako, da se glasi: “Poleg lokalnih zadev javnega pomena mestna občina na podlagi in v skladu z zakoni, ki urejajo posamezna področja, kot svoje naloge opravlja še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest. V tem okviru mestna občina zlasti: – ureja javni primestni promet; – ureja obratovalni čas gostinskih lokalov na svojem območju; – izvaja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov na svojem območju; – izvaja naloge na področju geodetske službe; – zagotavlja javno mrežo gimnazij, srednjih, poklicnih in višjih šol na svojem območju; – zagotavlja javno zdravstveno službo na sekundarni ravni na svojem območju.“

V 24. členu se v prvem odstavku besedi “z občino“ nadomestita z besedo “občine“, beseda “izvajanje“ pa se nadomesti z besedo “opravljanje“. Na koncu prvega odstavka se pred piko doda besedilo “(prenesene naloge)“. Dodajo se novi drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: “Na občino se lahko prenese opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, ki se lahko bolj racionalno in učinkovito opravljajo v občini, zlasti na področjih urejanja javnega primestnega prometa, obratovalnega časa gostinskih lokalov, izvajanja nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov ter geodetske službe in zagotavljanja javne mreže gimnazij, srednjih in poklicnih šol ter javne zdravstvene službe na sekundarni ravni. Z zakonom se lahko določi, da se opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti prenese na vse občine, na mestne občine, na občine na določenem območju ali na posamezno občino. Razloge in pogoje za opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti v občini določi zakon. Zakon lahko določi, da se opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti prenese na občine ob pogoju, da s tem soglašajo vse občine ali da s tem soglašajo vse mestne občine ali da s tem soglašajo vse občine na določenem območju. Šteje se, da je občina dala predhodno soglasje, če je vložila pri Državnem zboru pobudo za opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti. Državni zbor mora pred sprejemom zakona, s katerim se občini v opravljanje prenesejo posamezne naloge iz državne pristojnosti, pridobiti predhodno soglasje občine.“ Dosedanji drugi odstavek postane šesti odstavek.

Za 28. členom se doda nov 28.a člen, ki se glasi: “Organi občine so dolžni na zahtevo poslanca dati pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v volilni enoti.“

V 29. členu se šesta alinea drugega odstavka črta. Dosedanje sedma do trinajsta alinea postanejo šesta do dvanajsta alinea.

V 30. členu se v drugem stavku drugega odstavka za besedo “občanov“ namesto pike postavi vejica in doda besedilo “vendar največ polovico članov.“ Dodata se dva nova stavka, ki se glasita: “Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.“

V 31. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.“

V 32. členu se za drugim odstavkom dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita: “Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajst dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.“ Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.

33. člen se spremeni tako, da se glasi: “Župan predstavlja in zastopa občino. Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine. Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.“

33.a člen se spremeni tako, da se glasi: “Občina ima najmanj enega podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed članov občinskega sveta. Z aktom o imenovanju podžupana določi občinski svet na predlog župana podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, če tako predlaga župan. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.“

34.a člen se spremeni tako, da se glasi: “Člani občinskega sveta, župan in podžupan občine so občinski funkcionarji. Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.“

35. člen se spremeni tako, da se glasi: “Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta. Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta občine in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava.“

V 37.a členu se v prvi vrsti prvega odstavka, v četrti in v peti alinei za besedo “sveta“ doda vejica in besedilo “županu in podžupanu“ v ustreznem sklonu. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: “Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka“.

V 37.b členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: “Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.“ Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: “Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.“

V 42. členu se črta tretji odstavek.

43. člen se črta.

45. člen se spremeni tako, da se glasi: “Občani na zboru v skladu z zakonom ali statutom občine obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali odločajo. Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del. Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma v njenem posameznem delu, lahko pa ga skliče na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta ožjega dela občine. S statutom občine se predpišejo: – zadeve, ki jih obravnavajo občani na zboru, o njih oblikujejo svoja stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali o njih odločajo, – način vložitve zahteve in postopek odločanja o sklicu zbora občanov, če sklic zahtevajo volivci, – način sklica zbora občanov, – število volivcev, ki morajo sodelovati na zboru, da so stališča, predlogi, pobude in mnenja ali odločitve veljavno sprejete, – kako sprejeta stališča, predlogi, pobude in mnenja ali odločitve zavezujejo občinske organe in – druga vprašanja, pomembna za izvedbo zbora občanov ter za uveljavljanje njihovih stališč, predlogov, pobud, mnenj in odločitev.“

46. člen se spremeni tako, da se glasi: “Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.

Za 46. členom se doda nov 46.a člen, ki se glasi: Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona o lokalni samoupravi in zakona o referendumu in ljudski iniciativi, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.“

Za 46.a členom se doda nov 46.b člen, ki se glasi: Da ugotovi voljo občanov, lahko občinski svet pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše tudi svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.“

47. člen se spremeni tako, da se glasi: “Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Statut občine lahko določi, da mora biti pobuda podprta s podpisi določenega števila volivcev na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča. Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prejšnjim odstavkom ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. Če upravno sodišče ugotovi, da je odločitev neutemeljena, jo razveljavi. Sodišče odloči v tridesetih dneh. Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem. O načinu dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice overi tudi podpise volivcev na seznamu. Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.“

Za 47. členom se dodata nova 47.a in 47.b člen, ki se glasita: Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vsebino vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu ter določi dan, ki se šteje za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja. Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je določen s statutom občine za objavo splošnih aktov občine.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. Podrobneje določi postopek za izvedbo referenduma statut občine v skladu z zakonom. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.“

V 48. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe 47. člena tega zakona.“ Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

Za 49.č členom se doda nov 49.d člen, ki se glasi: S splošnim aktom o organizaciji in delovnem področju organov občinske uprave oziroma z aktom o ustanovitvi organa skupne občinske uprave ter v aktu o sistemizaciji delovnih mest se določi izobrazba tajnika občine in predstojnika organa skupne občinske uprave. Pri določanju izobrazbe tajnika občine in predstojnika organa skupne občinske uprave v aktih iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati, da je za odločanje o upravnih stvareh lahko pooblaščen, kdor izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje.“

V 51. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “Če ni z zakonom drugače določeno, se za odprodajo ali zamenjavo nepremičnin in premičnin v lasti občine smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za odprodajo ali zamenjavo državnega premoženja.“ Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.“

Za 51. členom se dodajo novi 51.a, 51.b in 51.c člen, ki se glasijo: Če se dvoje ali več sosednjih občin združi v novo občino, postane z dnem ustanovitve nove občine njihovo premoženje v celoti premoženje nove občine. Novo občino bremenijo tudi vsa bremena premoženja, ki ji je pripadlo.

Premoženje občine, ki se razdeli na dvoje ali več novih občin ali se njen del izloči in se ustanovi nova občina oziroma se ta del priključi k sosednji občini, se razdeli sporazumno. Odločitev o načinu sporazumne razdelitve premoženja sprejmejo občinski sveti v treh mesecih po konstituiranju. Sporazum o razdelitvi premoženja sklenejo župani. Sporazum je podlaga za vpis lastninske pravice občine v zemljiško knjigo. Posamezno občino bremenijo tudi vsa bremena premoženja, ki ji je pripadlo. Dokler župani ne sklenejo sporazuma iz prvega odstavka tega člena, opravljajo posle rednega upravljanja s še nerazdeljenim skupnim premoženjem organi občine, na katere območju je premoženje, oziroma organi občine, v kateri je sedež javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada.

Če občine ne razdelijo premoženja v skladu s prejšnjim členom sporazumno, se z dnem ustanovitve novih oziroma nove občine ali priključitve izločenega dela občine k sosednji občini, razdeli premoženje tako, da: – nepremičnine, javno dobro in javna infrastruktura postanejo premoženje občine, na območju katere ležijo; – premično premoženje, ki je namenjeno uporabi nepremičnine ali izvajanju dejavnosti, ki ji nepremičnina služi, postanejo premoženje občine, na območju katere leži nepremičnina; – vsaka občina prevzame ustanoviteljske pravice v javnih zavodih, javnih podjetjih in skladih s sedežem na svojem območju. Posamezno občino bremenijo tudi vsa bremena premoženja, ki ji je pripadlo. Občinski svet sprejme akt, s katerim na podlagi popisa ugotovi premoženje občine. Akt občinskega sveta je podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Druge premoženjske pravice, denarna sredstva in vrednostni papirji ter bremena, ki niso nastala zaradi financiranja izgradnje ali pridobitve premoženja iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena, se razdelijo v sorazmerju s številom prebivalcev na območju posamezne občine oziroma v sorazmerju s številom prebivalcev ostanka občine in številom prebivalcev izločenega dela občine, ki se je priključil k sosednji občini. Župani sprejmejo in izvršijo sklep o razdelitvi. Nepremičnih in premičnih stvari, ki so namenjene izvajanju dejavnosti in z njimi upravlja javni zavod ali javno podjetje, ni mogoče fizično deliti. Občine imajo pravico sodelovati pri upravljanju javnih zavodov in javnih podjetij ter skladov, ki izvajajo javne službe oziroma drugo dejavnost lokalnega javnega pomena na njihovem območju v sorazmerju, ki pomeni idealni delež lastnine posamezne občine na nepremičnem in premičnem premoženju, namenjenem za izvajanje dejavnosti zavoda, podjetja ali sklada oziroma, če takšnega premoženja ni, v sorazmerju z deležem uporabnikov storitev ali dobrin, ki jih zagotavlja javni zavod, javno podjetje ali sklad med prebivalci posamezne občine. Sodelovanje pri upravljanju javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada je upravičenim občinam dolžna zagotoviti občina, ki so ji pripadle ustanoviteljske pravice. Pravice in obveznosti posamezne občine v zvezi z izvajanjem javne službe ali druge dejavnosti se določijo s pogodbo med občino, občino ustanoviteljico in javnim zavodom, javnim podjetjem ali skladom.“

V 52. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: “Država zagotavlja občinam, ki ne morejo financirati lokalnih zadev javnega pomena v primerni višini iz lastnih virov, dodatna sredstva. Višino in način zagotavljanja dodatnih sredstev določa zakon.“ Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: “Z zakonom se določi način spodbujanja povezovanja ter sodelovanja občin in ustanovitev občine z združitvijo dveh ali več občin z manj kot 5000 prebivalci ali z združitvijo takih občin z večjimi občinami.“

58. člen se črta.

V 61. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: “Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina: – neposredno v okviru občinske uprave; – z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij; – z dajanjem koncesij; – z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.“ Dodajo se nov tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: “Dvoje ali več občin lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom javnega zavoda ali javnega podjetja iz prejšnjega odstavka ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb lahko občinski sveti udeleženih občin ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani. Akt o ustanovitvi skupnega organa mora določati njegove naloge, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami. Skupni organ opravlja svoje naloge v imenu in za račun občin, ki so ga ustanovile. Sedež organa je v občini, v kateri je sedež javnega zavoda ali javnega podjetja. Strokovne naloge za skupni organ opravlja občinska uprava občine, v kateri je njegov sedež. Občina lahko ustanovi organ občinskega pravobranilstva. Dve ali več občin lahko ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva. Občinska pravobranilstva zastopajo pred sodišči in drugimi državnimi organi občine, njihove organe in ožje dele, ki so pravne osebe. Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.“

86. člen se spremeni tako, da se glasi: “Občine se lahko zaradi urejanja posameznih lokalnih zadev širšega pomena, uveljavljanja skupnih interesov ter zagotavljanja položaja samoupravnih lokalnih skupnosti povezujejo v skupnosti, zveze ali združenja občin. Z aktom o ustanovitvi skupnosti, zveze ali združenja se določijo njihove naloge, organi in financiranje. Združenje občin lahko pridobi status nacionalnega združenja. Status združenju podeli vlada, po predhodni ugotovitvi, da je v združenju več kot polovica občin, katerih skupno število prebivalcev je najmanj polovica prebivalstva države in da združenje v skladu z aktom o ustanovitvi opravlja naloge predstavljanja in sodelovanja občin z državnimi organi, v mednarodnih organizacijah samoupravnih lokalnih skupnosti in v drugih mednarodnih organizacijah. Združenje iz prejšnjega odstavka je pravna oseba javnega prava, ki deluje v javnem interesu. Sredstva za delovanje nacionalnega združenja občin v mednarodnih organizacijah nacionalnih združenj lokalnih skupnosti ter za posebne projekte, ki jih na predlog pristojnih ministrstev določi vlada, se zagotovijo v državnem proračunu.“

Za 88. členom se doda nov 88.a člen, ki se glasi: Nadzorstvo nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov občin v zadevah iz njihove pristojnosti izvršujejo ministrstva, vsako na svojem področju. Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. Ministrstvo mora opozoriti organ občine, za katerega meni, da je izdal akt, ki ni v skladu z ustavo in zakonom, in mu predlagati ustrezne rešitve. Ministrstvo mora opozoriti pristojni občinski organ tudi, če ugotovi, da občinska uprava ne ravna v skladu z zakonom ali drugim predpisom, in predlagati ustrezne ukrepe. Če organ občine ne uskladi svojega splošnega akta z ustavo ali zakonom, mora ministrstvo predlagati vladi, da zahteva začetek postopka pred ustavnim sodiščem za oceno skladnosti splošnega akta občine z ustavo in zakonom. Na predlog ministrstva vlada predlaga ustavnemu sodišču, da zadrži izvrševanje splošnega akta občine, za katerega ministrstvo oziroma vlada meni, da bi z njegovo izvršitvijo lahko nastale večje motnje v izvrševanju nalog občine in bi zato nastale škodljive posledice za zdravje ali življenje ljudi, ali večja gospodarska škoda, ali pa bi izvrševanje takega akta pomenilo kršitev z ustavo in zakonom zagotovljenih pravic in svoboščin občanov.“

Za 90. členom se dodata nova 90.a in 90.b člen, ki se glasita: Če občina ne izvaja nalog iz izvirne pristojnosti v skladu z zakonom, jo pristojno ministrstvo opozori in ji predlaga izpolnitev naloge. Če občina v določenem v roku naloge ne izvrši, mora ministrstvo posamezno nalogo iz pristojnosti občine na stroške občine neposredno opraviti, če bi zaradi opustitve utegnile nastati škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje.

Državni zbor lahko na predlog vlade razpusti občinski svet: – če občinski svet sprejema svoje akte v nasprotju z ustavo ali zakonom ali ne izvršuje odločb pristojnih sodišč, ne izpolnjuje svojih zakonitih nalog oziroma s svojimi odločitvami drugače krši zakone in kljub opozorilom ministrstev nezakonitosti ne odpravi, – če občinski svet v letu, za katero ni bil sprejet proračun, tudi za prihodnje leto ne sprejme proračuna, ki bi lahko začel veljati ob začetku leta, ali – če se po najmanj trikratnem sklicu občinskega sveta v obdobju šestih mesecev občinski svet ne sestane na sklepčni seji. Državni zbor lahko na predlog vlade razreši župana, če ne izvršuje zakonitih odločitev občinskega sveta ali ne izpolnjuje svojih zakonitih nalog oziroma s svojimi odločitvami drugače krši zakone in kljub opozorilom ministrstev nezakonitosti ne odpravi. V primeru razrešitve župana se uporabljajo zakonske določbe o predčasnem prenehanju mandata župana. V primeru razpustitve občinskega sveta lahko državni zbor na predlog vlade razreši tudi župana, če ugotovi, da so podani razlogi iz prejšnjega odstavka. V primeru razrešitve občinskega sveta in župana imenuje državni zbor začasnega upravitelja. Začasni upravitelj do izvolitve novih organov občine opravlja naloge, ki jih v skladu z zakonom opravlja župan. Ob razpustitvi občinskega sveta državni zbor razpiše predčasne volitve občinskega sveta, če razreši tudi župana, pa tudi nadomestne volitve župana.“

94. člen se spremeni tako, da se glasi: “Državni zbor mora pred sprejemom zakonov in drugih predpisov, ki se v skladu z ustavo tičejo koristi samoupravnih lokalnih skupnosti, pridobiti njihovo mnenje. Če se predpis nanaša na posamezno samoupravno lokalno skupnost in posega v njene koristi, jo je treba seznaniti z namenom takšnega predpisa pred njegovim sprejemom.“

V 100. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: “Prvi občinski sveti občin, ustanovljenih z zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94 – popr. in 69/94) na območju posameznih prejšnjih občin, morajo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona, vendar najkasneje do 30. 11. 1998, opraviti delitev premoženja, ki je ob ustanovitvi prešlo v njihovo skupno lastnino in urediti vsa druga medsebojna premoženjskopravna razmerja.“ Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: “Dokler občinski sveti občin ne sklenejo sporazuma iz prejšnjega odstavka, opravljajo posle rednega upravljanja s še nerazdeljenim skupnim premoženjem organi občine, na katere območju je premoženje, oziroma organi občine, v kateri je sedež javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada.“ Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek. Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: “Če spora tudi z arbitražo ni mogoče rešiti oziroma arbitraže ni bilo mogoče oblikovati, odloči upravno sodišče v upravnem sporu meritorno.“ Dodata se nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita: “Če postopek ureditve premoženjskopravnih vprašanj med občinami ter delitev premoženja ni zaključena v roku iz prvega odstavka tega člena, se premoženje razdeli v skladu z določbami 51.c člena tega zakona. Iz naslova ureditve medsebojnih premoženjskopravnih razmerij ter delitve premoženja med občinami po tem zakonu se ne obračunava in ne plačuje prometnega davka.“

100.a člen se črta.

100.b člen se spremeni tako, da se glasi: “Če ta zakon ne določa drugače, se do sistemske ureditve plač in delovnih razmerij za občinske funkcionarje smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list SRS, št. 30/90, 18/91, 22/91 ter Uradni list RS, št. 2/91-I in 4/93) in določbe zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94 in 36/96). Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziroma do dela plače, če funkcijo opravljajo nepoklicno. Najvišje vrednotena funkcija v občini je funkcija župana. Občine se razvrstijo v skupine po številu prebivalcev. V posamezni skupini občin se določijo naslednji količniki za najvišje vrednoteno funkcijo: text="– v prvi skupini občin, ki imajo nad 100 000 prebivalcev 9,0 – v drugi skupini občin, ki imajo od 30 001 do 100 000 prebivalcev 8,5 – v tretji skupini občin, ki imajo od 15 001 do 30 000 prebivalcev 8,0 – v četrti skupini občin, ki imajo od 10 001 do 15 000 prebivalcev 7,5 – v peti skupini občin, ki imajo od 5 001 do 10 000 prebivalcev 7,0 – v šesti skupini občin, ki imajo od 3 001 do 5 000 prebivalcev 5,0 – v sedmi skupini občin, ki imajo do 3 000 prebivalcev 3,5" Občinski funkcionarji so upravičeni do dodatka za opravljanje funkcije (funkcijski dodatek). Dodatek za opravljanje funkcije župana (funkcijski dodatek) v Mestni občini Ljubljana je 90%, Mestni občini Maribor 75%, v občinah iz druge skupine 60%, v občinah iz tretje do sedme skupine 50% količnika za najvišje vrednoteno funkcijo v občini. Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plača v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Občinskim funkcionarjem ne pripadajo posebni dodatki po zakonu o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti ter po uredbi o količnikih za določitev plače in dodatkih zaposlenih v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih (Uradni list RS, št. 35/96 in 5/98), razen dodatka za delovno dobo. Plača oziroma del plače podžupana se oblikuje v višini največ 80% plače oziroma dela plače župana, del plače članov občinskega sveta pa največ do višine 15% plače župana. Višina plače oziroma dela plače podžupana in dela plače člana občinskega sveta se določi z aktom občinskega sveta. Za zaposlene v občinski upravi in v službi ožjega dela občine (krajevni, vaški ali četrtni skupnosti), ki je pravna oseba in ima v skladu s statutom občine pravico zaposlovati delavce, se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi. Za delovno mesto tajnika občine in predstojnika organa skupne občinske uprave se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo delovno razmerje in plače načelnikov upravnih enot, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Glede na izobrazbo tajnika občine in predstojnika organa skupne občinske uprave, določene z aktom občinskega sveta v skladu z 49.d členom zakona, je količnik za določitev osnovne plače tajnika občine in predstojnika organa skupne občinske uprave z univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo 6,4, tajnika občine do 5000 prebivalcev z univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo 6,00, tajnika občine z višjo strokovno izobrazbo pa 5,3. Količnik za določitev osnovne plače tajnika občine s srednjo izobrazbo je 3,00.“

Zakone, ki urejajo naloge, ki se nanašajo na razvoj mest, je treba uskladiti s tem zakonom do 1. 1. 2000.

Občinski sveti morajo uskladiti statute in druge splošne akte občin s tem zakonom do 31. 3. 1999. Določbe tega zakona, na podlagi katerih: – občinski svet predstavlja, ga sklicuje in vodi njegove seje župan, – se imenujejo podžupani, – se oblikujejo delovna telesa občinskega sveta, – se določa nepoklicno opravljanje občinskih funkcij in pravica župana ter podžupana, da se odločita za poklicno opravljanje svoje funkcije, – se oblikujejo in izplačujejo plače občinskih funkcionarjev, se začno uporabljati s konstituiranjem novih občinskih organov in s prevzemom funkcij občinskih funkcionarjev po rednih lokalnih volitvah v letu 1998.

Tajniki občin, ki jim z dnem uveljavitve tega zakona preneha funkcija, nadaljujejo z vodenjem občinskih uprav, če s tem soglašajo. Z aktom o imenovanju se ugotovi prenehanje funkcije in opravi razporeditev na delovno mesto tajnika občine, za katerega se lahko uporablja še naziv direktor občinske uprave. Če tajnik občine ne nadaljuje z delom, ima pravico, da se v tridesetih dneh po prenehanju funkcije vrne na delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi in ga je opravljal pred imenovanjem za tajnika občine oziroma pravico do razporeditve na delovno mesto v občinski upravi, ki ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim v skladu z zakonom. Če se tajnik občine ne vrne na prejšnje delovno mesto, ne sprejme razporeditve oziroma ga ni mogoče razporediti ker ni prostega delovnega mesta, ima pravico do nadomestila plače v višini, ki bi jo prejemal, če bi opravljal delo tajnika občine, vendar najdlje tri mesece od vročitve sklepa o razrešitvi. Z dnem uveljavitve tega zakona se ukinejo delovna mesta dosedanjih sekretarjev občinskih svetov. Če je sekretar občinskega sveta delavec občinske uprave, se delavca razporedi na drugo delovno mesto v občinski upravi, ki ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim v skladu z zakonom.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 020-01/90-4/109 Ljubljana, dne 30. septembra 1998. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.