50. člen

Zaposleni ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače (neplačan dopust) do 30 dni v posameznem koledarskem letu pod pogojem, da odsotnost ne bo bistveno motila delovnega procesa, v naslednjih primerih: - neodložljivega osebnega opravka, - zasebnega potovanja, - nege družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana, - zdravljenja na lastne stroške, - strokovnega izpopolnjevanja, kadar zaposleni nima pravice do odsotnosti z nadomestilom plače, - za sodelovnaje na kulturnih in športnih prireditvah kot izvajalec, - sodelovanje na kongresih, konferencah kot delegat ali član vodstva. V primeru odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila plače zaposlenemu pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirujejo. Prispevke iz delovnega razmerja zaposlenega za ta čas lahko plača delodajalec, razen v primerih iz prve in druge alinee. Zaposleni je lahko odsoten z dela brez nadomestila plače tudi nad 30 dni v posameznem koledarskem letu, če to dopušča delovni proces. V primeru odsotnosti z dela nad 30 dni brez pravice do nadomestila plače se zaposlenemu ta čas všteva v zavarovalno dobo, če sam poravna ustrezne prispevke. O odsotnosti z dela po 49. in 50. členu odloča direktor na podlagi zahteve zaposlenega in ustrezne dokumentacije.