Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-B)

V zakonu o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 72/94 in 54/96), se v prvem odstavku 3. člena besede “Pri prevozu oseb in stvari” nadomestijo z besedami “Pri opravljanju prevozov”. Drugi odstavek se spremeni tako, da glasi: “(2) Pri opravljanju javnega prevoza oseb v mestnem cestnem prometu in pri opravljanju avto-taksi prevozov, dokumenta iz prejšnjega odstavka tega člena, ni potrebno imeti v vozilu.” Doda se nov tretji odstavek, ki glasi: “(3) Domači prevoznik mora voditi obvezno evidenco izdanih dokumentov iz prvega odstavka tega člena ter jih hraniti najmanj eno leto.” Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V 4. členu se v 1. točki drugega odstavka podpičje na koncu četrte alinee nadomesti z besedo “ter” in doda peta alinea, ki glasi: “– mednarodni prevoz oseb za lastne potrebe;” Tretji odstavek se spremeni tako, da glasi: “(3) Licence iz prvega odstavka tega člena ni potrebno pridobiti, če gre za opravljanje prevozov z vozili, ki so namenjena potrebam javne varnosti, obrambe in potrebam državnih organov, za prevoze s poštnimi in intervencijskimi vozili, za medicinske in humanitarne prevoze ter za prevoze za lastne potrebe, ki jih pravne ali fizične osebe opravljajo z osebnimi avtomobili, z vozili, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg in za prevoze s specialnimi vozili, ki so predelana za poseben namen, kar mora biti razvidno iz prometnega dovoljenja in služijo prevozu za lastne potrebe.”

V 5. členu se v prvem odstavku 2. točka spremeni tako, da glasi: “2. da je lastnik določenega števila vozil za posamezne vrste prevozov ali da ima pravico uporabe teh vozil na podlagi sklenjene zakupne pogodbe ali leasing pogodbe.” V 3. točki se besedilo “ki imajo strokovno izobrazbo najmanj IV. stopnje zahtevnosti”, nadomesti z besedilom “ki imajo najmanj srednjo poklicno izobrazbo ali tej stopnji ustrezno izobrazbo”. Doda se nov drugi odstavek, ki glasi: “(2) Za tiste vrste prevozov, kjer mora prevoznik zagotavljati rednost in stalnost prevozov, število vozil za posamezne vrste prevozov predpiše minister, pristojen za promet.” Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.

V 9. členu se doda drugi odstavek, ki glasi: “Domači prevoznik mora opravljati javni prevoz oseb v linijskem cestnem prometu v skladu z voznim redom.”

14. člen zakona se spremeni tako, da glasi: “(1) Javni prevoz oseb v prostem cestnem prometu je prevoz, pri katerem se skupina vnaprej določenih oseb prevaža pod pogoji, ki so dogovorjeni s pisno pogodbo med prevoznikom in naročnikom prevoza. Javni prevoz oseb v prostem cestnem prometu ne sme vsebovati ponavljajočih elementov linijskega prometa: relacije, časov odhodov in prihodov ter mest vstopov in izstopov potnikov. Prevozi so namenjeni potrebam po enkratnih prevozih in nimajo funkcije prevoza dnevne migracije.

(2)Izjemoma se z elementi linijskega prometa lahko opravlja prevoz šoloobveznih otrok med domom in šolo, prevoz delavcev med bivališčem in deloviščem, kadar so dela sezonskega značaja ter prevozi invalidov in oseb, ki so potrebne medicinske nege.

(3)Z elementi linijskega cestnega prometa se izjemoma lahko opravlja javni prevoz oseb v prostem cestnem prometu tudi v primerih, ko se prevoz opravlja iz krajev in v kraje, kjer ni linijskega prometa ali ta ne ustreza potrebam uporabnikov. Zainteresirani prevoznik je za tak prevoz dolžan pridobiti dovoljenje ministra, pristojnega za promet. Vlogi za izdajo dovoljenja je prevoznik dolžan priložiti mnenje Obrtne zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije.

(4)Pri izdaji dovoljenja iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za promet, upošteva naslednje kriterije: – časovno in krajevno dostopnost javnega linijskega cestnega in železniškega prometa, – specialne potrebe posebnih kategorij uporabnikov prevoza, – vpliv na ekonomiko obstoječih linij.

(5)Pogoji prevoza, ki so dogovorjeni s pisno pogodbo so: seznam potnikov, relacija, cena prevoza ter mesto vstopa in izstopa potnikov, ki so na seznamu. Med opravljanjem prevoza mora biti pogodba v vozilu.”

V 16. členu se črta drugi odstavek.

V 31. členu se črta drugi odstavek.

V 32. členu se doda nov tretji odstavek, ki glasi: “(3) Dovolilnice lahko pridobi le tisti prevoznik, ki ima poravnane vse davčne obveznosti. Postopek in način dokazovanja poravnave teh obveznosti predpiše minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.” Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V 49. členu se doda nov drugi odstavek, ki glasi: “Minister, pristojen za promet, predpiše vsebino in način izvajanja notranje kontrole.” Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

V 52. členu se doda drugi odstavek, ki glasi: “Nadzor nad izvajanjem določbe prvega odstavka 3. člena tega zakona o obveznosti voznika, da ima med vožnjo v vozilu overjeno kopijo licence, opravljajo tudi policisti.”

V 54. členu se tretji odstavek spremeni tako, da glasi: “(3) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima inšpektor pravico vstopa v poslovne prostore ali objekte in pregledati naprave, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente domačih ali tujih prevoznikov, vezane na opravljanje prevozov oseb in stvari v cestnem prometu. Inšpektor ima pravico pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastniku vozil in druge podatke potrebne za vodenje postopkov v zvezi z kršitvami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.” Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki glasijo: “(4) Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki sta jih pravna oseba ali samostojni podjetnik določila kot svoj sedež ali kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost.

(5)Pri pregledu stanovanjskih prostorov lahko inšpektor pregleda le tisti del prostorov, ki je namenjen poslovanju. V primerih, ko pravna oseba ali samostojni podjetnik vstopu nasprotuje, si mora inšpektor za pregled teh prostorov pridobiti odločbo pristojnega sodišča.

(6)Pravna oseba ali samostojni podjetnik mora inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje nadzorstva ter mu dostaviti poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, če inšpektor to zahteva.” Dosedanji četrti odstavek postane sedmi odstavek.

V 56. členu se v 3. točki prvega odstavka pred številko “45” v oklepaju dodajo besede “drugi odstavek 9. člena,”.

V 59. členu se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki glasita: “(3) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek domači prevoznik – pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če inšpektorju ne posreduje zahtevanih podatkov, pisnega pojasnila ali izjave v roku, ki ga določi inšpektor ali, če inšpektorju ne omogoči nemotenega opravljanja nadzorstva ali mu ne dostavi poslovnih knjig, pogodb, listin in drugih dokumentov, če inšpektor to zahteva (tretji in šesti odstavek 54. člena).

(4)Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.” Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.

Za 59. členom se doda 59.a člen, ki glasi:

(1)Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev kaznuje inšpektor na kraju voznika, ki stori prekršek iz 1. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona.

(2)Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev kaznuje policist ali inšpektor na kraju voznika, ki med vožnjo v vozilu nima overjene kopije licence (3. člen).”

V 60. členu se tretji odstavek spremeni tako, da glasi: “(3) Osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo dela voznika, lahko še naprej opravljajo istovrstna dela tudi, če ne izpolnjujejo pogoja iz 3. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, če opravljajo delo voznika od 13. 12. 1983 dalje in če so končale eno od naslednjih vrst izobraževanj: – šolo za voznike motornih vozil do vključno šolskega leta 1977/1978, – šolo za poklic voznik po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26/70), – dveletni skrajšani program vožnja motornega vozila – smer voznik, po zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89);” Dodata se četrti in peti odstavek, ki glasita: “(4) Kot neprekinjeno opravljanje del voznika se šteje tudi čas, ko je bil voznik prijavljen pri pristojnem zavodu za zaposlovanje iz vzroka prenehanja delovnega razmerja kot posledica tehnološkega viška.

(5)Prevozniki, ki opravljajo prevoze z vozili do 3.500 kg nosilnosti ali 6.000 kg skupne mase, morajo pridobiti licenco iz prvega odstavka 4. člena tega zakona do 31. 3. 1999.”

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 326-07/92-2/15 Ljubljana, dne 18. junija 1998. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.