Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol

Ta uredba določa:

-        merila za oblikovanje javne mreže osnovnih šol in merila za določitev šolskih okolišev,

-        merila za oblikovanje javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s  posebnimi potrebami in merila za določitev območja, na katerem se otroci in mladostniki usmerjajo v javne šole in zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami na podlagi odločb o usmeritvi in

-        merila za oblikovanje javne mreže glasbenih šol in merila za določitev območja, na katerem se učenci na podlagi razpisa vpisujejo v javno glasbeno šolo.

Javno mrežo osnovnih šol sestavljajo javne osnovne šole in zasebne šole, ki imajo koncesijo. Javno mrežo osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami sestavljajo javne osnovne šole in javni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter zasebne šole in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki imajo koncesijo. Javno mrežo glasbenih šol sestavljajo javne glasbene šole in zasebne šole, ki imajo koncesijo.

Pri oblikovanju javne mreže šol in zavodov iz 2. člena te uredbe ustanovitelj upošteva:

-        da mora javna mreža osnovnih šol zagotavljati vsem otrokom možnost osnovnošolskega izobraževanja,

-        da mora javna mreža osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi  potrebami zagotavljati vzgojo, varstvo in izobraževanje otrok in mladostnikov, ki to potrebujejo,

-        da mora biti javna mreža glasbenih šol organizirana tako, da omogoča zainteresiranim učencem osnovno glasbeno izobraževanje, nadarjenim pa zagotavlja pripravo za nadaljnje izobraževanje in

-        da so v javno mrežo šol vključene vse javne osnovne šole, javne šole in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in javne glasbene šole, ki so ustanovljene v skladu s predpisi, ter zasebne šole in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki imajo koncesijo.

V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

-        samostojna šola je vzgojno-izobraževalni zavod ali organizacijska enota, ki se ustanovi oziroma organizira za opravljanje osnovnošolskega oziroma osnovnega glasbenega izobraževanja,

-        matična šola je vzgojno-izobraževalni zavod ali organizacijska enota, ki ima podružnice, in se ustanovi oziroma organizira za opravljanje osnovnošolskega oziroma osnovnega glasbenega izobraževanja,

-        organizacijska enota je del javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda ali drugega zavoda, ki se organizira za opravljanje osnovnošolskega oziroma osnovnega glasbenega izobraževanja,

-        podružnica šole je del matične šole, ki se organizira za opravljanje osnovnošolskega oziroma osnovnega glasbenega izobraževanja na različnih lokacijah.

Šolski okoliš je območje, na katerem imajo starši pravico vpisati otroka v osnovno šolo, ki ima sedež na tem območju. Šolski okoliš se določi za vsako samostojno oziroma matično osnovno šolo. Praviloma je velikost šolskega okoliša usklajena z zmogljivostjo šole, to je z največjim možnim številom učencev, ki jih šola v skladu z normativi razporedi v oddelke, upoštevajoč učilnice in druge prostore, potrebne za izvedbo programa osnovnošolskega izobraževanja v eni izmeni. Skupni šolski okoliš se lahko določi na presečišču šolskih okolišev dveh sosednjih samostojnih oziroma matičnih šol. Skupni šolski okoliš se lahko določi, če ustanovitelj na podlagi demografskih podatkov o številu šoloobveznih otrok v šolskem okolišu oziroma podatkov o številu vpisanih učencev ugotovi, da dve sosednji šoli lahko izvedeta program osnovnošolskega izobraževanja v eni izmeni oziroma enakomerno izkoristita svojo zmogljivost le, če drugače razporedita otroke s skupnega šolskega okoliša. Ne glede na določbo drugega in četrtega odstavka tega člena lahko mestna občina določi skupni šolski okoliš za največ tri šole in gravitacijsko območje za posamezno šolo, ki je usklajeno z zmogljivostjo šole. Šolski okoliš iz zgornjega odstavka se določi v ustanovitvenih aktih šol, ki delujejo na območju skupnega šolskega okoliša. Znotraj skupnega šolskega okoliša ustanovitelj šol s posebnim sklepom, ki se objavi na enak način kot ustanovitveni akti šol, določi območje posamezne šole, s katerega imajo starši pravico, da je njihov otrok razporejen v to šolo, to je gravitacijsko območje šole.

Starši lahko vpišejo otroka v prvi razred v šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebivajo, če ta šola s tem soglaša. Ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena uredbe, lahko šola iz skupnega šolskega okoliša iz 5. člena te uredbe, da staršem, ki ne prebivajo v tem okolišu, soglasje za vpis njihovega otroka v to šolo, ko je razporeditev otrok na šole v skupnem šolskem okolišu zaključena. Vpis v šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem otrok prebiva, se izvede tako, da starši vpišejo otroka v šolo v svojem šolskem okolišu, najkasneje v štirinajstih dneh po izteku roka za vpis pa vložijo pri šoli, v katero želijo vpisati otroka, vlogo za prepis. Starši lahko prepišejo otroka v šolo zunaj svojega šolskega okoliša tudi v drugem in naslednjih razredih, vendar najkasneje petnajst dni pred začetkom novega šolskega leta, če šola, v katero želijo starši prepisati učenca, s tem soglaša. Šola lahko soglaša s prepisom otroka oziroma učenca, če:

-        s tem ni kršena, glede na zmogljivost šole, primarna pravica drugih staršev, da vpišejo otroka v šolo v svojem šolskem okolišu,

-        to nima za posledico oblikovanja dodatnih oddelkov oziroma zagotavljanja novih prostorov,

-        se s tem v šoli v šolskem okolišu, kjer učenci prebivajo, ne zmanjša število učencev oziroma oddelkov, kar bi imelo za posledico spremembo statusa šole ali njeno ukinitev. Pred izdajo soglasja o prepisu se šola, na katero starši želijo prepisati otroka, posvetuje s šolo, v katero je učenec vpisan. Šola odloči o vlogi za prepis najkasneje v tridesetih dneh od dneva, ko prejme vlogo za prepis. Ustanovitelj šole lahko najmanj tri mesece pred vpisom določi in sporoči šolam podrobnejše pogoje za izdajo soglasja za prepis. Šola, ki izda soglasje za prepis, o tem obvesti šolo v šolskem okolišu, na območju katerega učenec prebiva.

Vpis otrok v skupnem šolskem okolišu vključuje prijavo na razpis za vpis in razporeditev otrok na šole. Starši prijavijo svojega otroka na podlagi razpisa za vpis, ki ga v sredstvih javnega obveščanja objavi ustanovitelj, na katerokoli šolo v skupnem šolskem okolišu. Pri prijavi navedejo tudi prvo oziroma drugo naslednjo šolo v skupnem šolskem okolišu, ki želijo, da jo njihov otrok obiskuje, če zaradi premajhne zmogljivosti ne more biti razporejen v šolo, v katero je prijavljen. Razporeditev otrok na posamezno šolo opravijo ustanovitelj in šole v skupnem šolskem okolišu. Pri razporeditvi otrok se upošteva:

-        pravico staršev, da je njihov otrok razporejen v šolo na gravitacijskem območju, v katerem prebivajo,

-        željo staršev, da je njihov otrok razporejen na šolo zunaj gravitacijskega območja, v katerem prebivajo,

-        varnost poti in oddaljenost šole, v katero je otrok razporejen in

-        morebitno vključenost brata oziroma sestre v isto šolo. Z razporeditvijo otrok na posamezno šolo je vpis zaključen. Podrobnejše pogoje o vpisu otrok v skupnem šolskem okolišu iz 5. člena te uredbe lahko v posebnem aktu v sodelovanju s šolami iz skupnega šolskega okoliša in ministrstvom, pristojnim za šolstvo, določi ustanovitelj šol.

Skupni šolski okoliš za dve sosednji šoli lahko določi ustanovitelj na predlog šol na podlagi prvega odstavka 9. člena te uredbe. Če šoli ne oblikujeta predloga za določitev skupnega šolskega okoliša v roku, ki ga določi ustanovitelj, določi skupni šolski okoliš ustanovitelj. Skupni šolski okoliš se vpiše v ustanovitvena akta obeh šol. Šoli s skupnim šolskim okolišem se na podlagi podatkov iz petega odstavka 5. člena te uredbe najmanj dve leti pred vpisom otrok dogovorita, v katero šolo starši vpišejo otroke. O tem šoli obvestita starše otrok in ustanovitelja šol. (črtan) Če se šoli s skupnim šolskim okolišem v roku iz prejšnjega odstavka ne dogovorita o vpisu otrok, o tem najmanj eno leto pred vpisom odloči ustanovitelj, ki o svoji odločitvi obvesti šoli, šoli pa obvestita starše otrok. (črtan)

Šolski okoliš se, na podlagi meril te uredbe, določi v ustanovitvenem aktu šole. V ustanovitvenem aktu matične šole se, znotraj šolskega okoliša šole, določi tudi območje podružnice šole, na katerem imajo starši pravico vpisati otroka v to podružnico. Šolski okoliši in območja podružnic šole so zarisani v kartografskih prikazih Registra prostorskih enot, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, in so priloga ustanovitvenega akta šole.

Podlaga za določitev šolskega okoliša oziroma območja podružnice šole so prostorski okoliš, naselje ali krajevna skupnost. Če je v lokalni skupnosti samo ena šola, je šolski okoliš celotno območje lokalne skupnosti. Najmanjša enota, na podlagi katere se določi šolski okoliš, je prostorski okoliš kot najmanjša prostorska enota. Šolski okoliši morajo biti oblikovani tako, da pokrivajo celotno območje države in se ne prekrivajo oziroma med njimi ni praznin. Šolski okoliši so podlaga za vzpostavitev nove prostorske enote, Registra šolskih okolišev. Šolski okoliš je v ustanovitvenem aktu šole določen z uradnimi imeni prostorskih enot, evidentiranih v Registru prostorskih enot. V primeru, ko zaradi prometnih in drugih razlogov obiskujejo šolo učenci iz dveh ali več lokalnih skupnosti, se lahko določi šolski okoliš, ki sega na območje dveh ali več lokalnih skupnosti. Šolski okoliš iz prejšnjega odstavka se določi tako, da lokalna skupnost, v kateri ima šola sedež, pred določitvijo ustanovitvenega akta šole, pridobi soglasje lokalnih skupnosti, na območje katerih sega šolski okoliš. Če se lokalne skupnosti ne morejo sporazumeti o soglasju, šolski okoliš začasno, da se zagotovi učencem možnost osnovnošolskega izobraževanja in racionalno delovanje mreže šol, določi Vlada Republike Slovenije. V primeru iz sedmega odstavka tega člena se lahko lokalne skupnosti dogovorijo tudi za soustanoviteljstvo šole oziroma za skupno organiziranje osnovnošolskega izobraževanja ter s posebno pogodbo uredijo medsebojne odnose.

Ustanovitelji javnih osnovnih šol, si v postopku spreminjanja šolskega okoliša pridobijo mnenje Geodetske uprave Republike Slovenije, ali so šolski okoliši določeni v skladu s prejšnjim členom. Sprejete ustanovitvene akte ustanovitelji najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu posredujejo Geodetski upravi Republike Slovenije, ki spremembe vnese v Register šolskih okolišev.

Ne glede na določbe te uredbe o določitvi šolskega okoliša za javno osnovno šolo se:

-        na narodno mešanem območju določi šolski okoliš v skladu s predpisi, ki urejajo posebne pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja,

-        učenci s posebnimi potrebami usmerjajo v javne osnovne šole in zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami na podlagi odločb o usmeritvi,

-        v glasbene šole vpišejo učenci z ene ali več lokalnih skupnosti na podlagi razpisa. Lokalne skupnosti, v katerih prebivajo učenci, ki se vpišejo v šole oziroma zavode iz druge in tretje alinee te točke, uredijo medsebojna razmerja s posebno pogodbo.

Lokalne skupnosti morajo določila o šolskih okoliših uskladiti s to uredbo najkasneje v enem letu po njeni uveljavitvi.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.