Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o urejanju vodnogospodarskih razmerij (BHRUVR)

Ratificira se Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o urejanju vodnogospodarskih razmerij, podpisana v Zagrebu 25. oktobra 1996.

Pogodba se v izvirniku v slovenskem in hrvaškem jeziku glasi: Vlada Republike Slovenije in Vlada Republike Hrvaške (v nadaljevanju: pogodbenici) sta se z namenom urejanja vodnogospodarskih razmerij, ki so v skupnem interesu in v interesu do sosednjih držav, glede na: – Konvencijo o varstvu in uporabi mejnih vodotokov in mednarodnih jezer (Helsinki, 17. 3. 1992), – Konvencijo o sodelovanju pri varstvu in smotrni rabi reke Donave (Sofija, 29. 6. 1994) in – Konvencijo o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelona, 16. 2. 1976) in vse sprejete protokole izdane na podlagi te konvencije, dogovorili o naslednjem:

Pogodbenici bosta po načelu enakopravnosti in vzajemnosti v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in določbami te pogodbe preučili ter sporazumno razreševali vsa vodnogospodarska razmerja, vključno z deli in dejavnostmi, ki bi lahko vplivala na spremembo količine in kakovosti vode in ki v interesu obeh pogodbenic ali v interesu ene od njih zahtevajo usklajene ukrepe z drugo pogodbenico, pri čemer bosta obe pogodbenici spoštovali celovitost vodnogospodarskih razmerij kot tudi pravice in obveznosti, ki izhajajo iz te celovitosti.

Določbe te pogodbe se nanašajo na vsa vodnogospodarska razmerja, sprejete ukrepe in dela na mejnih vodotokih in vodotokih, ki jih seka državna meja, njihovih vodozbirnih območjih ter vodah teritorialnega morja, ki imajo lahko z vodnogospodarskega stališča večji vpliv na omenjene vodotoke in vode teritorialnega morja, posebej na: a) določanje vodnih bilanc površinskih in podzemskih voda, b) varstvo in obrambo pred škodljivim delovanjem voda, c) urejanje in vzdrževanje vodotokov, d) rabo voda in voda teritorialnega morja, e) varstvo voda in voda teritorialnega morja pred onesnaženjem, f) varstvo vodnega prostora pred nevarnimi vplivi in posegi, g) zbiranje in izmenjavo podatkov, raziskave, projektiranja, izvajanje in ugotavljanje v zvezi s točkami od “a” do “f” tega člena, h) medsebojno obveščanje, informiranje in posvetovanje.

Pogodbenici se obvezujeta, da bosta: 1. vsaka na svojem področju, pa tudi skupno, vzdrževali v dobrem stanju struge vodotokov in kanalov kot tudi vse vodnogospodarske objekte in naprave na njih, ki so predmet te pogodbe; 2. sporazumno ravnali pri upravljanju vodnogospodarskih objektov in obratovanju naprav; 3. na področju ene ali druge pogodbenice sporazumno opravljali spremembe obstoječih ali gradnjo novih vodnogospodarskih objektov in naprav, kot tudi izvajali nova dela in ukrepe, ki bi lahko imeli večji vpliv na vodni režim mejnih vodotokov in vodotokov, ki jih seka državna meja, kot tudi njihovih vodozbirnih območij ter na vode teritorialnega morja.

Pogodbenici soglašata, da bo vsaka na svojem področju varovala, vzdrževala in obnavljala obstoječe ter nove topografske znake, kot so: triangulacijske in stalne višinske točke, kilometrski in hektometrski znaki ter vodomeri, kateri se uporabljajo pri opravljanju vodnogospodarske dejavnosti na vodotokih, ki so predmet te pogodbe. Pogodbenici soglašata, da bosta vsaka na svoje stroške vzdrževali in obnavljali topografske znake iz prvega odstavka tega člena ter da jih lahko obe uporabljata v obsegu, ki ga določi Stalna slovensko-hrvaška komisija za vodno gospodarstvo iz 12. člena te pogodbe (v nadaljevanju: komisija).

Pogodbenici soglašata, da bosta vode in pripadajoče vodno dobro mejnih vodotokov in vodotokov, ki jih seka državna meja, mejne podzemske vode, jezera in vode teritorialnega morja urejali, vzdrževali in rabili na način, ki ne bo povzročal škode drugi pogodbenici.

Pristojna telesa pogodbenic se bodo vzajemno na najhitrejši možni način obveščala o nevarnostih poplav in ledu, o nenadnih in izrednih onesnaženjih površinskih in podzemskih voda kot tudi o drugih grozečih nevarnostih glede vodotokov, vodozbirnih območij in voda teritorialnega morja iz te pogodbe.

Pogodbenici bosta sporazumno določili stroške, delitev stroškov in način plačevanja vzdrževanja in obratovanja, načrtovanja, projektiranja in graditve obstoječih in prihodnjih vodnogospodarskih objektov in naprav, ki so v skupnem interesu, za vsak posamezni primer posebej, upoštevaje pri tem načelo enakopravnosti in vzajemne koristi. Stroške, ki nastanejo v zvezi z graditvijo, vzdrževanjem in upravljanjem vodnogospodarskih objektov in obratovanjem naprav, ki se nahajajo na področju ene pogodbenice, so pa v interesu druge pogodbenice, nosi v celoti zainteresirana pogodbenica.

Gradbeni material, druga potrošna sredstva, stroji in druga delovna sredstva, potrebna za izvajanje del iz 2. in 3. člena te pogodbe, ki se v skladu s to pogodbo prenesejo s področja ene pogodbenice na področje druge pogodbenice, so oproščeni vseh uvoznih in izvoznih dajatev. Gradbeni material, druga potrošna sredstva, stroji in druga delovna sredstva iz prvega odstavka tega člena se lahko uvozijo in izvozijo pod pogojem, da se prijavijo carinskim organom zaradi identifikacije ter da se gradbeni material in potrošna sredstva, ki ne bodo vgrajena, vrnejo v roku, ki ga določijo carinski organi. Pri tem ni treba položiti varščine za predpisane dajatve. Za sredstva, ki ne bodo vrnjena do določenega roka, je treba obračunati in plačati dajatve. Sredstva, ki so zaradi popolne izrabe in dotrajanosti neuporabna ter se zato ne vračajo, so oproščena carine. Pogodbenici vzajemno zagotavljata olajšani carinski postopek za prenos gradbenega materiala, potrošnih sredstev, strojev ter drugih delovnih sredstev, ki so oproščeni carine. Carinske službe pogodbenic nadzirajo gradbeni material, druga potrošna sredstva, stroje ter druga delovna sredstva iz prvega in drugega odstavka tega člena. Objekte, obseg in pogoje izrabe ugodnosti, ki izhajajo iz tega člena, za vsak posamezni primer določi komisija.

Članom komisije, izvedencem in zaposlenim v pristojnih vodnogospodarskih organih ter ustanovah pogodbenic se na predlog komisije izdajo vodnogospodarske prepustnice (v nadaljevanju: prepustnica). Prepustnica iz prvega odstavka tega člena se izda za prehod državne meje na mejnih prehodih in izven njih. V prepustnici se določi območje, na katerem se imetnik prepustnice lahko giblje, in čas, v katerem se lahko giblje na tem območju. Če se imetnik prepustnice zaradi višje sile ali zaradi drugih razlogov ne more vrniti v določenem roku, mora o tem takoj obvestiti najbližjo policijsko postajo, ki o tem obvesti pristojni državni organ druge pogodbenice. Prepustnica se izda na obrazcu, ki je priloga te pogodbe. Prepustnica se lahko izda z veljavnostjo do pet let in se lahko podaljšuje. Pogodbenici na dogovorjen način izmenjujeta seznam oseb, ki jim bo izdana vodnogospodarska prepustnica, ter ga potrjujeta in vračata drugi pogodbenici v štirih tednih od dneva njegovega prejema. Prepustnico izda pristojni državni organ za vodno gospodarstvo tiste pogodbenice, katere državljan je imetnik prepustnice. Prepustnica se izda po predhodnem soglasju pristojnih organov za notranje zadeve obeh pogodbenic.

Prepustnica iz 9. člena te pogodbe se odvzame, če to zahteva pristojni organ za notranje zadeve katerekoli pogodbenice.

Delavcem pooblaščenih izvajalcev vodnogospodarskih del se lahko zaradi izvajanja te pogodbe izdajajo začasna dovoljenja za prehod državne meje na mejnih prehodih in izven njih. Pogodbenici sta dolžni skladno s svojo zakonodajo, ki ureja prehod državne meje iz prvega odstavka tega člena, zagotoviti pravočasno izdajo vseh začasnih dovoljenj za prehod državne meje.

Pogodbenici bosta zaradi dogovarjanja o vprašanjih, ukrepih in delih, ki so predmet te pogodbe ustanovili Stalno slovensko-hrvaško komisijo za vodno gospodarstvo. Vsaka pogodbenica imenuje predsednika in tri člane svojega dela komisije ter njihove namestnike. Predsednika lahko po potrebi vključujeta v delo komisije izvedence. Pristojnost in postopek dela komisije so predpisani s pravilnikom Stalne slovensko-hrvaške komisije za vodno gospodarstvo, ki bo podpisan hkrati s to pogodbo. Komisija sprejema skupne akte za izvajanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, obrambo pred ledom, varstvo kakovosti voda ter druge akte za izvajanje te pogodbe. Komisija o zasedanju sestavi zapisnik v slovenskem in hrvaškem jeziku, ki ga predloži vladama v odobritev.

O vprašanjih, o katerih ne bo doseženo soglasje na ravni komisije, bosta odločali pogodbenici. Če pogodbenici ne bosta dosegli soglasja glede tolmačenja ali uporabe te pogodbe, bosta predložili razreševanje spora arbitražnemu sodišču, kot je to določeno v drugem poglavju 22. člena Konvencije o varstvu in uporabi mejnih vodotokov in mednarodnih jezer z dne 17. 3. 1992 oziroma v njeni prilogi IV.

Pogodba se sklene za nedoločen čas. Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembo pogodbe ali jo odpove. Odpovedni rok je eno leto od dneva obvestila o odpovedi.

Pogodbenici se bosta po diplomatski poti obvestili o izpolnitvi vseh pogojev, predpisanih z nacionalno zakonodajo za začetek veljavnosti pogodbe. Pogodba začne veljati trideseti dan od prejema zadnjega obvestila iz prvega odstavka tega člena.

Z določbami te pogodbe kot tudi z njeno uporabo se v ničemer ne posega v vprašanje določitve in označitve meddržavne meje. Ta pogodba je sklenjena v Zagrebu dne 25. oktobra 1996 v dveh izvirnikih v slovenskem in hrvaškem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni. Za vlado Republike Slovenije Davorin Kračun l. r. Za vlado Republike Hrvaške Mate Granić l. r. Priloga: Vodnogospodarska prepustnica Vlada Republike Slovenije i Vlada Republike Hrvatske (u daljnjem tekstu: Ugovorne stranke) s namjerom uređenja vodnogospodarskih odnosa od zajedničkog interesa i interesa prema susjednim zemljama, uzimajući u obzir: – Konvenciju o zaštiti i uporabi graničnih vodotoka i međunarodnih jezera (Helsinki, 17. 3. 1992. godine), – Konvenciju o suradnji na zaštiti i održivoj uporabi rijeke Dunav (Sofija, 29. 6. 1994. godine) i – Konvenciju o zaštiti Sredozemnog mora od zagađenja (Barcelona, 16. 2. 1976. godine) te sve prihvaćene protokole donijete na osnovi te Konvencije, dogovorile su se o slijedećem: Ugovorne stranke će na načelu ravnopravnosti i uzajamnosti, u skladu sa svojim nacionalnim zakonodavstvom i odredbama ovog Ugovora, proučiti i sporazumno rješavati sve vodnogospodarske odnose uključujući radove i djelatnosti koje mogu utjecati na promjenu količine i kakvoće vode, a koji u interesu obje Ugovorne stranke ili u interesu jedne od njih, zahtijevaju usuglašene mjere s drugom Ugovornom strankom, pri čemu će obje Ugovorne stranke poštivati cjelovitost vodnogospodarskih odnosa kao i prava i obveze koje iz te cjelovitosti proizlaze. Odredbe ovog Ugovora odnose se na sve vodnogospodarske odnose, poduzete mjere i radove na graničnim vodotocima i vodotocima koji su presječeni državnom granicom i na njihovim slivnim područjima te vodama teritorijalnog mora, koji mogu s vodnogospodarskog stajališta imati značajniji utjecaj na spomenute vodotoke i vode teritorijalnog mora, a osobito na: a) određivanje vodnih bilanca površinskih i podzemnih voda, b) zaštitu i obranu od štetnog djelovanja voda, c) uređivanje i održavanje vodotoka, d) korištenje voda i voda teritorijalnog mora, e) zaštitu voda i voda teritorijalnog mora od onečišćenja, f) zaštitu vodnog okoliša od štetnih utjecaja i zahvata, g) prikupljanje i razmjenu podataka, istraživanja, projektiranja, izvođenja i opažanja u svezi točaka “a” do “f” ovog članka, h) međusobno obavješćivanje, informiranje i konzultiranje. Ugovorne stranke se obvezuju da će: 1. svaka na svom području, i zajednički, održavati u dobrom stanju korita vodotoka i kanala te sve vodnogospodarske objekte i postrojenja na njima, a koje su predmet ovog Ugovora; 2. sporazumno postupati u upravljanju vodnogospodarskim objektima i pogonu postrojenja; 3. sporazumno obavljati na području jedne ili druge Ugovorne stranke promjenu postojećih ili izgradnju novih vodnogospodarskih objekata i postrojenja, kao i poduzimati nove radove i mjere koji bi mogli imati značajniji utjecaj na vodni režim graničnih vodotoka i vodotoka koji su presječeni državnom granicom kao i njihovih slivnih područja te na vode teritorijalnog mora. Ugovorne stranke, suglasne su, da će svaka na svom području čuvati, održavati i obnavljati postojeće i nove topografske znakove kao što su: triangulacijske i stalne visinske točke, kilometarski i hektometarski znakovi te vodomjeri, koji služe za obavljanje vodnogospodarske djelatnosti na vodotocima koji su predmet ovog Ugovora. Ugovorne stranke suglasne su da će svaka na svoj trošak održavati i obnavljati topografske znakove iz stavka 1. ovog članka, te da se obje mogu njima koristiti u opsegu koji odredi Stalna slovensko-hrvatska komisija za vodno gospodarstvo iz članka 12. ovog Ugovora (u daljnjem tekstu: Komisija). Ugovorne stranke su suglasne da će vode i pripadajuće vodno dobro graničnih vodotoka i vodotoka koji su presječeni državnom granicom, granične podzemne vode, jezera i vode teritorijalnog mora uređivati i koristiti na način na koji neće nastati šteta drugoj Ugovornoj stranci. Nadležna tijela Ugovornih stranaka uzajamno će se na najbrži mogući način izvješćivati o opasnostima od poplava i leda, iznenadnim i izvanrednim zagađenjima površinskih i podzemnih voda, kao i drugim prijetećim opasnostima glede vodotoka, slivnih područja i voda teritorijalnog mora iz ovog Ugovora. Ugovorne stranke će sporazumno utvrditi troškove, podjelu troškova i način plaćanja održavanja i pogona, planiranja, projektiranja i izgradnje postojećih i budućih vodnogospodarskih objekata i postrojenja koji su od zajedničkog interesa, za svaki pojedini slučaj posebno, poštujući pri tome načelo ravnopravnosti i uzajemne korist. Troškove koji nastaju u svezi s izgradnjom, održavanjem i upravljanjem vodnogospodarskim objektima i pogonom postrojenja, koja se nalaze na področju jedne Ugovorne stranke, a služe interesima druge Ugovorne stranke, snosi u cijelosti zainteresirana Ugovorna stranka. Građevinski materijal, ostala potrošna sredstva, strojevi i ostala sredstva rada koja su potrebna za izvođenje radova iz članaka 2. i 3. ovog Ugovora, a koja se sukladno s ovim Ugovorom prenose s područja jedne Ugovorne stranke na područje druge Ugovorne stranke, oslobođena su svih uvoznih i izvoznih pristojbi. Građevinski materijal, ostala potrošna sredstva, strojevi i ostala sredstva rada, iz stavka 1. ovog članka mogu se uvoziti i izvoziti uz uvjet da se prijave carinskim tijelima zbog identifikacije, te da se građevni materijal i potrošna sredstva, koja se neće ugraditi, vrate u roku kojeg odrede carinska tijela. Pri tome nije potrebno položiti garancije za propisane pristojbe. Za ona sredstva koja se do određenog roka ne vrate, potrebno je obračunati i naplatiti pristojbe. Sredstva koja su zbog potpunog iskorištenja i dotrajalosti neupotrebljiva, te se zato ne vraćaju, oslobađaju se carine. Ugovorne stranke uzajamno osiguravaju olakšani carinski postupak za prijenos građevinskog materijala, potrošnih sredstava, strojeva, i ostalih sredstava rada koja su oslobođena carine. Carinske službe Ugovornih stranaka nadziru građevni materijal, ostala potrošna sredstva, strojeve i ostala sredstva rada, iz stavka 1. i 2. ovog članka. Objekte, opseg i uvjete korištenja pogodnosti, koje proizlaze iz ovog članka, utvrđivat će za svaki pojedinačni slučaj Komisija. Članovima Komisije, ekspertima i zaposlenicima nadležnih vodnogospodarskih tijela i ustanova Ugovornih stranaka, na prijedlog Komisije izdaju se vodnogospodarske propusnice (u daljnjem tekstu: propusnica). Propusnica iz stavka 1. ovog članka izdaje se za prijelaz državne granice na graničnim prijelazima i izvan njih. U propusnici se određuje područje na kojem se imatelj propusnice smije kretati i vrijeme kada se smije kretati u tom području. Ukoliko se imatelj propusnice, zbog više sile ili iz drugih razloga, ne može vratiti u određenom roku, dužan je o tome odmah obavijestiti najbližu policijsku postaju, koja o tome obavještava nadležno tijelo druge Ugovorne stranke. Propusnica se izdaje na obrascu koji je prilog ovom Ugovoru. Propusnica se može izdati s rokom važenja do pet godina i može se produžavati. Ugovorne stranke razmjenjuju na dogovoreni način popis osoba kojima će se izdati vodnogospodarska propusnica, te ga potvrđuju i vraćaju drugoj Ugovornoj stranci u roku od četiri tjedna od dana njegovog primitka. Propusnicu izdaje nadležno državno tijelo za vodno gospodarstvo one Ugovorne stranke čiji je državljanin imatelj propusnice. Propusnica se izdaje na temelju prethodne suglasnosti nadležnih državnih tijela unutarnjih poslova obje Ugovorne stranke. Propusnica iz članka 9. ovog Ugovora oduzet će se ako to zahtijeva nadležno državno tijelo unutarnjih poslova jedne ili druge Ugovorne stranke. Zaposlenicima ovlaštenih izvođača vodnogospodarskih radova, a radi provedbe ovog Ugovora, mogu se izdavati privremene dozvole za prijelaz državne granice na graničnim prijelazima i izvan njih. Ugovorne stranke družne su, u skladu sa svojim zakonodavstvom, koje regulira prelazak državne granice iz stavka 1. ovog članka, osigurati pravovremeno izdavanje svih privremenih dozvola za prijelaz državne granice. Ugovorne stranke će radi dogovaranja pitanja, mjera i radova koji su predmet ovog Ugovora osnovati Stalnu slovensko-hrvatsku komisiju za vodno gospodarstvo. Svaka Ugovorna stranka imenuje predsjednika i tri člana svog dijela Komisije te njihove zamjenike. Predsjednici mogu prema potrebi uključivati u rad Komisije eksperte. Nadležnost i postupak rada Komisije propisani su Pravilnikom Stalne slovensko-hrvatske komisije za vodno gospodarstvo, koji će se potpisati istodobno s ovim Ugovorom. Komisija donosi zajedničke akte za provedbu zaštite od štetnog djelovanja voda, obranu od leda, zaštitu kakvoće voda i druge akte za provedbu ovog Ugovora. Komisija o zasjedanju sastavlja zapisnik, na slovenskom i hrvatskom jeziku, kojega podnosi Vladama na odobrenje. U pitanjima, o kojima se na razini Komisije ne postigne suglasnost, rješavat će Ugovorne stranke. Ako se obje Ugovorne stranke ne usuglase oko tumačenja ili primjene ovog Ugovora, predložit će rješavanje spora arbitražnom sudu, kao što je to određeno u poglavlju 2. članka 22. Konvencije o zaštiti i uporabi graničnih vodotoka i međunarodnih jezera od 17. 3. 1992. godine, odnosno njezinom prilogu IV. Ugovor se sklapa na neodređeno vrijeme. Svaka Ugovorna stranka može predložiti izmjenu Ugovora ili ga otkazati. Otkazni rok je godinu dana od dana obavijesti o otkazu. Ugovorne stranke obavijestit će se diplomatskim putem, da su ispunjeni svi uvjeti propisani nacionalnim zakonodavstvom za stupanje na snagu Ugovora. Ugovor stupa na snagu tridesetog dana od primitka posljednje obavijesti iz stavka 1. ovog članka. Odredbama ovog Ugovora kao i njegovom primjenom, ničim se ne zadire u pitanje utvrđivanja i označavanja međudržavne granice. Ovaj Ugovor je zaključen u Zagrebu, dana 25. listopada 1996. u po dva izvorna primjerka, na slovenskom i hrvatskom jeziku, pri čemu su oba teksta jednako vjerodostojna. Za Vladu Republike Slovenije Davorin Kračun v. r. Za Vladu Republike Hrvatske Mate Granić v. r. Prilog: Vodnogospodarska propusnica

Za izvajanje pogodbe skrbi Ministrstvo za okolje in prostor – Uprava Republike Slovenije za varstvo narave.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe. Št. 802-01/97-5/1 Ljubljana, dne 28. oktobra 1997 Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.