Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku

Po tem pravilniku se odmerja povrnitev stroškov, ki gredo pričam, izvedencem, tolmačem, strokovnjakom in drugim osebam ob pogojih, ki so predpisani v zakonu o kazenskem postopku.

Ta pravilnik ureja povrnitev: 1. stroškov za priče in za ogled ter nagrade in stroškov za izvedence, tolmače in strokovnjake; 2. nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika, potrebnih izdatkov zasebnega tožilca, oškodovanca, oškodovanca kot tožilca in njihovih zastopnikov v kazenskem postopku ter nagrade in potrebnih izdatkov njihovih pooblaščencev; 3. voznih stroškov za obdolženca, izdatkov za privedbo oseb ali za spremljanje tistega, ki mu je vzeta prostost, stroškov za zdravljenje obdolženca, dokler je v priporu, in stroškov poroda obdolženke, dokler je v priporu; 4. voznih in potnih stroškov uradnih oseb.

Povrnitev stroškov se odmerja na zahtevo tistega, ki ima pravico do povrnitve. Sodišče mora tistega, ki ima pravico do povrnitve stroškov, opozoriti na to pravico, kot tudi na to, da jo izgubi, če zahtevka ne uveljavi v roku, določenem z zakonom. To opozorilo in izjava upravičenca v zvezi z zahtevkom za povrnitev stroškov se vpiše v zapisnik.

Pričam, izvedencem, tolmačem in strokovnjakom se povrnejo potni stroški, stroški za hrano in prenočišče ter nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka. Poleg stroškov iz prejšnjega odstavka se izvedencem, tolmačem in strokovnjakom odmeri nagrada za izvedensko delo oziroma tolmačenje in povrnejo stroški v zvezi z opravljenim delom.

Potni stroški obsegajo stroške za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi oziroma stroške za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom. Stroški iz prejšnjega odstavka obsegajo izdatke za potovanje od stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, in za vrnitev. Z javnimi prevoznimi sredstvi po tem pravilniku so mišljeni vlak, avtobus, ladja in letalo.

Potni stroški se povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom. Stroški za potovanje z dražjim prevoznim sredstvom se povrnejo, če bi stroški za prevoz s cenejšim prevoznim sredstvom, skupaj z drugimi stroški, ki bi nastali zaradi vožnje s cenejšim prevoznim sredstvom, presegli stroške za prevoz z dražjim prevoznim sredstvom.

Potni stroški se povrnejo v višini dejanskih izdatkov za potovanje v II. razredu s potniškim vlakom ali ladjo ali za potovanje z avtobusom ali letalom. Za potovanje s hitrim vlakom gre upravičencu povrnitev stroškov za prevoz samo, če je potoval več kot 100 km v eno smer. Vojnim invalidom od I. do IV. skupine, civilnim invalidom vojne in delovnim invalidom I. kategorije se povrnejo stroški za prevoz v I. razredu potniškega ali hitrega vlaka oziroma ladje. Višina stroškov za prevoz se ugotavlja z vozovnico ali na drug primeren način.

Priči, izvedencu, tolmaču ali strokovnjaku, ki ima stalno pravico do brezplačne vožnje, se stroški za prevoz ne povrnejo. Priči, izvedencu, tolmaču ali strokovnjaku, ki je plačal vozovnico s popustom, se povrnejo dejanski izdatki.

Stroški za prevožene kilometre se povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo. Stroški za prevožene kilometre se povrnejo tudi, če javno prevozno sredstvo ne vozi ob primernem času, ali če je bilo potrebno iz kakšnega drugega opravičenega vzroka opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom. Povrnitev stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena gre priči, izvedencu, tolmaču ali strokovnjaku le, če je od prebivališča osebe do kraja, kjer naj se opravi zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, oziroma do železniške ali avtobusne postaje, pristanišča ali letališča, v eno smer več kot dva kilometra. Povrnitev stroškov za prevožene kilometre se obračunava v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državnih organih. Razdalja, za katero se povrnejo stroški za prevožene kilometre, se ugotovi po uradnih podatkih pristojnega organa.

Stroški za hrano in prenočišče obsegajo potrebne izdatke za hrano in prenočišče, ki jih ima priča, izvedenec, tolmač ali strokovnjak v času zunaj svojega stalnega ali začasnega prebivališča. Priča, izvedence, tolmač ali strokovnjak ima pravico do povrnitve stroškov iz prejšnjega odstavka, če je moral zaradi vabila ostati zunaj svojega stalnega oziroma začasnega prebivališča več kot 12 ur; v ta čas se všteva tudi čas, potreben za pot v kraj, kjer je bilo opravljeno pričevanje, izvedensko delo oziroma strokovno delo ali tolmačenje, in za vrnitev.

Stroške za hrano in prenočišče odmeri sodišče. Višina teh stroškov se ugotovi na podlagi računa ali na drug primeren način, vendar ti stroški ne smejo znašati več kot je določeno z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državnih organih.

Zaposleni imajo pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca, tolmača ali strokovnjaka. Samostojni podjetnik posameznik in fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost kot poklic (v nadaljnjem besedilu: posameznik v samostojni dejavnosti), imata pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka zaradi vabila za pričo, izvedenca, tolmača ali strokovnjaka.

Zaposlenim izplača nadomestilo plače gospodarska družba, zavod, upravni in drug državni organ, samostojni podjetnik posameznik ali drug delodajalec, pri katerem je priča, izvedenec, tolmač ali strokovnjak v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek. Sodišče povrne izplačano nadomestilo plače organom in organizacijam iz prejšnjega odstavka v postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, iz sredstev sodišča v skladu s četrtim odstavkom 92. člena zakona o kazenskem postopku.

Izgubljeni zaslužek samostojnega podjetnika posameznika in posameznika v samostojni dejavnosti se odmeri po prostem preudarku, upoštevajoč izgubljeni čas in poklic tistega, ki ima pravico do povrnitve, izplača pa ga sodišče v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena.

Izvedencem in strokovnjakom se za opravljeno izvedensko delo odmeri nagrada v skladu s tarifo za plačevanje storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev. Tolmačem se za opravljeno tolmačenje odmeri nagrada v skladu s pravilnikom o sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 17/96). Izvedenci, strokovnjaki in tolmači imajo pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Če je izvedenec, strokovnjak ali tolmač uporabil naprave ali material svojega delodajalca gre pravica do povrnitve dejanskih izdatkov delodajalcu.

Priči, izvedencu, tolmaču ali strokovnjaku, ki je istega dne ali v več zaporednih dneh opravljal svojo dolžnost v več različnih zadevah, gre enkratna povrnitev potnih stroškov, stroškov za hrano in prenočišče in nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka. Ti stroški se razdelijo na vse zadeve, v katerih je bil udeležen kot priča, izvedenec, tolmač ali strokovnjak, v razmerju s porabljenim časom v posamezni zadevi.

Če je priči zaradi bolezni, telesnih hib ali starosti potreben spremljevalec, se povrnejo stroški iz 5. do 14. člena tega pravilnika tudi spremljevalcu. Če je mladoletna priča, ki še ni stara šestnajst let, prišla na zaslišanje s katerim od staršev, sorodnikom ali kakšno drugo osebo, se stroški iz 5. do 14. člena tega pravilnika povrnejo tudi tej osebi.

Zagovornikom in pooblaščencem, ki so odvetniki, se odmeri nagrada in potrebni izdatki po odvetniški tarifi. Pooblaščencem, ki niso odvetniki, se potrebni izdatki, ki obsegajo povrnitev potnih stroškov in stroškov za hrano in prenočišče, odmerijo v skladu z določbami 5. do 11. člena tega pravilnika. Kadar imajo zasebni tožilec, oškodovanec in oškodovanec kot tožilec oziroma njihovi zastopniki pravico do povrnitve potrebnih izdatkov po zakonu o kazenskem postopku, obsega povrnitev potne stroške ter stroške za hrano in prenočišče, in se odmerja v skladu z določbami 5. do 11. člena tega pravilnika.

Obdolžencu se priznajo za prevoz dejanski izdatki za potovanje v drugem razredu potniškega vlaka ali ladje ali za potovanje z avtobusom od stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo zaslišan, in nazaj. Potni stroški se lahko pod pogoji 9. člena tega pravilnika odmerjajo tudi za prevožene kilometre. Obdolženec nima pravice do povrnitve potnih stroškov, če ima pravico do brezplačne vožnje.

Za privedbo obdolženca in drugih oseb, ki se jih po zakonu o kazenskem postopku lahko privede, se priznajo vsi stroški, ki so zaradi privedbe nastali organu, ki je privedbo izvršil, zlasti pa: - stroški za prevožene kilometre od kraja, kjer se nahaja oseba, ki se privede, do kraja, kjer se vodi kazenski postopek; - stroški za opravljene ure dela pooblaščenim uradnim osebam, zaposlenim pri organu, ki je izvršil privedbo, ki so potrebne za uspešno izvršitev privedbe, vključno s potrebnimi predhodnimi pripravljalnimi opravili. Za spremljanje tistega, ki mu je bila vzeta prostost, se priznajo stroški za prevožene kilometre od kraja, kjer je taka oseba na prestajanju pripora, do kraja, kjer se vodi kazenski postopek in nazaj. Povrnitev stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena se odmerja v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državnih organih.

Stroški za zdravljenje pripornika in stroški poroda pripornice, ki se povrnejo, obsegajo: 1. stroške zdravljenja v zdravstvenem zavodu, če pripornik ni zdravstveno zavarovan; 2. stroške zdravljenja v internih zavodskih ambulantah, ki niso vključene v javno zdravstveno mrežo; 3. stroške za hrano in oskrbo pripornika, ki je na opazovanju v ustreznem zdravstvenem zavodu; 4. stroške poroda pripornice, če ni zdravstveno zavarovana; 5. stroške za prevoz pripornika v zdravstveni zavod in nazaj. Stroški iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka se ugotavljajo po računu zdravstvenega zavoda, stroški iz 2. točke se ugotavljajo po obračunu stroškov zavoda za prestajanje kazni zapora, stroški iz 5. točke pa se odmerjajo v skladu s četrtim odstavkom 9. člena tega pravilnika.

Potne stroške in stroške za hrano in prenočišče pooblaščenim uradnim osebam organov za notranje zadeve in zavodov za prestajanje kazni zapora, ki izvršijo privedbo oseb ali spremljanje tistega, ki mu je vzeta prostost, ali spremljajo pripornika, ki je na zdravljenju, odmeri sodišče v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državnih organih.

Povrnitev stroškov za prevoz in dnevnice sodnikov za njihova službena potovanja se odmerja v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski drugih osebnih prejemkov in povračil sodnikov. Povrnitev stroškov za prevoz in dnevnice drugih uradnih oseb za njihova službena potovanja se odmerja v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državnih organih.

V postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, izplačuje stroške iz 1., 3. in 4. točke 2. člena tega pravilnika ter stroške ogleda in potrebne izdatke postavljenega zagovornika in pooblaščenca vnaprej sodišče, ki vodi postopek, razen izdatkov iz 20. člena, stroškov iz 2. in 5. točke prvega odstavka 21. člena in stroškov iz 22. člena tega pravilnika. Organ, ki je izvršil privedbo oseb ali spremljanje tistega, ki mu je bila vzeta prostost, ali ki je opravil prevoz oziroma spremstvo pripornika v zdravstveni zavod in nazaj, je dolžan sodišču predložiti obračun stroškov v skladu z 20., 21. oziroma 22. členom tega pravilnika. Obračun stroškov služi sodišču kot informacija za končno odločitev o stroških kazenskega postopka.

V postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja na zasebno tožbo, izplača vnaprej: 1. nagrado in stroške za tolmača obdolžencu (razen v primeru iz petega in šestega odstavka 92. člena zakona o kazenskem postopku) in izdatke za privedbo obdolženca oziroma stroške za njegov prevoz, če jih zahteva – zasebni tožilec; 2. stroške za priče in za ogled ter nagrado in stroške za izvedence, tolmače in strokovnjake ter vozne in potne stroške uradnih oseb – tisti, ki je predlagal izvedbo teh dokazov. Kadar je v postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja na zasebno tožbo, odrejeno kakšno dejanje po uradni dolžnosti, s katerim so zvezani stroški, sodišče naloži stranki, ki ji je dejanje v korist, da založi za stroške potreben znesek, če pa je dejanje v korist obema strankama, odredi, naj založi vsaka polovico zneska. Če ena oziroma nobena stranka ne založi zneska, določenega po prejšnjem odstavku, izplača stroške za opravljeno dejanje iz svojih sredstev sodišče, ki vodi postopek, pozneje pa jih izterja od tistega, ki jih mora povrniti po določbah zakona o kazenskem postopku.

Če gre za pričevanje, izvedensko delo oziroma strokovno delo, tolmačenje ali ogled pred zaprošenim sodiščem, odloča o povrnitvi stroškov postopka to sodišče. Če sodišče, ki vodi postopek, zaprošenemu sodišču ni vnaprej poslalo potrebnega zneska, izplača zaprošeno sodišče stroške iz svojih sredstev, sodišče, ki vodi postopek, pa mu na zahtevo povrne izplačani znesek. Osebam iz 13. člena tega pravilnika zaprošeno sodišče v potrdilu navede, katero sodišče vodi postopek, in da je treba zahtevo za povrnitev izplačanega nadomestila plače nasloviti nanj.

Priče, izvedenci, tolmači in strokovnjaki lahko zahtevajo, naj se jim vnaprej izplača potreben znesek za potne stroške. Izvedenci, strokovnjaki in tolmači pa lahko zahtevajo, da se jim vnaprej izplača potrebni znesek tudi za druge stroške iz tretjega odstavka 15. člena tega pravilnika.

Priče, izvedenci, tolmači in strokovnjaki morajo zahtevati povrnitev stroškov oziroma stroškov in nagrade takoj po pričevanju, izvedenskem oziroma strokovnem delu ali tolmačenju. Osebe iz 13. člena tega pravilnika dobijo takoj po pričevanju, izvedenskem oziroma strokovnem delu ali tolmačenju potrdilo, koliko časa so se pri tem zamudile, da ga predložijo delodajalcu. Uradne osebe morajo zahtevati povrnitev potnih stroškov v roku, ki je določen s posebnim predpisom. Upravni in drugi državni organi ali zdravstveni zavodi, ki imajo pravico do povrnitve stroškov za izvedensko delo ali pravico do povrnitve stroškov za zdravljenje obdolženca, morajo to zahtevati v 15 dneh od dneva, ko je bilo opravljeno izvedensko delo oziroma ko je bil obdolženec odpuščen iz zdravstvenega zavoda; po potrebi morajo predložiti tudi dokazila, s katerimi dokazujejo svoje izdatke.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehajo veljati določbe pravilnika o povračilu stroškov v kazenskem in pravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 1/81), ki se nanašajo na povrnitev stroškov v kazenskem postopku.

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.