Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Divača-Kozina

S to uredbo se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije in prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Sežana (za območji Občine Divača in Občine Hrpelje–Kozina) sprejme lokacijski načrt za avtocesto na odseku Divača–Kozina (v nadaljevanju: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je v maju 1996 izdelal PANPROSTOR, Inštitut za urejanje prostora, d.o.o. Ljubljana, pod številko projekta 103/95.

Lokacijski načrt vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na območje avtoceste ter na lego, potek in zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev. Tekstovni del lokacijskega načrta obsega:

-     splošne podatke o lokacijskem načrtu,

-     obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta in variant,

-     povzetek iz prostorskih sestavin planskih aktov občin,

-     opis pogojev za izvedbo avtoceste in opis poteka avtoceste,

-     opis potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav,

-     prostorske rešitve po posameznih območjih,

-     rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-     seznam parcel, ki so znotraj meje obravnavanega območja,

-     oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,

-     etape izvajanja lokacijskega načrta,

-     soglasja in mnenja pristojnih organov in organizacij,

-     tehnične elemente za zakoličenje cestnega telesa. Grafični del lokacijskega načrta obsega:

-     pregledni situacijski načrt M 1:5000,

-     prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije M 1:250000,

-     prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Sežana (za območji Občine Divača in Občine Hrpelje – Kozina) M 1:25000,

-     ureditveno situacijo M 1:1000,

-     idejne rešitve komunalnih in energetskih ureditev v M 1:1000,

-     normalne prečne profile M 1:50,

-     vzdolžni profil M 1:5000/500,

-     obodno parcelacijo in načrt gradbenih parcel M 1:2880,

-     elemente zakoličbe M 1:2000. Poročilo o vplivih na okolje obsega:

-     uvod, opredelitev relevantnih sestavin okolja,

-     opis zatečenega stanja okolja,

-     opis značilnosti posega v okolje,

-     opis in oceno pričakovanih vplivov na sestavine okolja,

-     usmeritve in predlog ukrepov za optimizacijo avtoceste,

-     opozorila glede celovitosti projekta in poročila,

-     končno poročilo o rešitvah in ukrepih,

-     povzetek poročila s sklepno oceno za širšo javnost.

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah: K.o. Naklo 25, 26, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 72, 73, 74, 75, 90, 92, 102, 108, 109, 110, 114, 115, 116, 117, 125, 146, 147, 159, 302/14, 302/16, 302/17, 302/18, 302/19, 302/21, 302/22, 302/23, 302/52, 302/54, 302/55, 302/56, 302/57, 302/58, 302/59, 302/60, 302/61, 302/62, 302/63, 302/64, 302/65, 302/74, 302/75, 302/76, 407/7, 407/13, 407/15, 407/16, 407/17, 407/41, 450/2, 450/3, 450/4, 1604; K.o. Dane 104, 108, 947/1, 947/6, 947/7, 1009, 1010, 1011/1, 1011/2, 1012, 1013, 1014, 1015, 1016, 1017, 1018, 1019/1, 1019/2, 1022, 1025, 1031, 1106/4, 1106/8, 1106/11, 1107, 1110/1, 1110/2, 1111/1, 1111/3, 1112, 1113, 1117, 1118, 1119, 1120, 1122, 1123/1, 1123/2, 1124, 1641, 1644, 1645, 1646, 1648, 1649, 1650, 1651, 1652, 1653/1, 1653/2, 1653/3, 1655, 1656, 1657, 1682, 1699, 1700, 1703, 1704, 1705, 1706, 1707, 2339, 2340, 2407/1, 2407/2, 2408, 2411, 2412, 2413, 2414/1, 2414/2, 2435, 2436, 2437, 2438, 2439, 2440, 2452, 2457, 2463, 2466, 2467, 2468, 2469, 2470, 2531/4, 2531/7, 2537/1, 2539/1, 2552/2, 2565, 2567; K.o. Rodik 921, 923, 924, 925, 928/1, 937/1, 937/2, 938, 939, 940, 944, 945, 946, 962, 965/1, 965/2, 966, 967, 969, 970, 971, 972, 973, 980, 981, 984, 985, 986, 1102/4, 1102/5, 1102/27, 1102/29, 1102/30, 1102/98, 1102/99, 1102/128, 1102/129, 1102/133, 1102/137, 102/140, 1102/141, 1102/143, 1102/144, 1102/145, 1102/146, 1102/147, 1102/148, 1102/149, 1102/150, 1111, 1112, 1130/120, 1130/121, 1130/122, 1130/123, 1130/94, 1138/1, 1149, 1152, 1156/1, 1159/2, 2171, 2172, 2173, 2174, 2175, 2179, 2185, 2186, 2187, 2193, 2194/3, 2197/2, 2197/3, 2260, 2264, 2266, 2267, 2168, 2271, 2292, 2298, 2299, 2300, 2303/1, 2303/2, 2304, 2305, 2306, 2307, 2308, 2310, 2311, 2313, 2314/1, 2314/2, 2316/1, 2316/2, 2316/3, 2318, 2321, 2322, 2325, 2326, 2327, 2414/1, 2414/2, 2414/22, 2419, 2421, 2425, 2431/2, 2432, 2433, 2435, 2437, 3157/2, 3187, 3157/2, 3159/2, 3159/5, 3160; K.o. Hrpelje 2615/1, 2615/3, 3854/1. Prestavitve komunalnih naprav zajemajo: komunalnih naprav zajemajo: za elektro omrežje K.o. Dane 104, 1022, 1106/8, 2531/4; za vodovod K.o. Naklo 108, 116, 117, 302/15, 302/18, 302/52, 302/54, 302/55, 302/64, 302/65, 302/74, 302/76, 407/15, 407/16, 407/17, 450/2, 450/3, 1604; za omrežje zvez K.o. Dane 947/1, 1009, 1025, 1106/4, 2531/7; K.o. Rodik 985, 1102/4, 1102/148, 2414/1.

Ureditveno območje lokacijskega načrta iz 3. in 4. člena te uredbe obsega: območje izključne rabe avtoceste z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacije cest in poti, nadvozi, podvozi, priključek in cestninska postaja), območje vodnogospodarskih ureditev, območje ureditve obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč, ter območje prestavitve infrastrukturnih objektov in naprav.

Odsek avtoceste je dolg 6,7 km. Začetna točka odseka je južno od Divače na mestu, kjer se konča odsek avtoceste Čebulovica–Divača. Na trasi je priključek Divača v 0,5 km pri naselju Matavun. Priključek je v obliki pentlje speljan proti severu do dosedanje magistralne ceste. Na priključku je cestninska postaja. Od priključka poteka avtocesta po vrtačastem terenu v nivoju terena proti jugu, med 1,8 km in 2,8 km se trasa dvigne po nasipu zaradi prečkanja železnice. Trasa avtoceste prečka sedanjo magistralno cesto, ki bo potekala v nadvozu. Avtocesta poteka v neposredni bližini magistralne ceste do ponovnega prečkanja v 6,6 km. Tam je izveden začasni izstop na sedanjo magistralno cesto z začasnimi rampami. Največji vzdolžni sklon trase je 4.00%, najmanjši radij pa je 2000 m. Normalni prečni profil avtoceste na začetku trase znaša 27.80 m, v 0,5 km pa preide v zožani profil 26,60 m. Projektirani normalni prečni profil 27,80 m obsega:

-     štiri vozne pasove po 3,75 m,

-     dva odstavna pasova po 2,50 m,

-     dva robna pasova ob prehitevalnem pasu po 0,50 m,

-     dve robni črti po 0,20 m,

-     dve utrjeni bankini po 1,20 m,

-     srednji ločini pas širine 4,00 m. Projektirani zožani normalni prečni profil 26,60 m obsega:

-     štiri vozne pasove po 3,75 m,

-     dva odstavna pasova po 2,50 m,

-     dva robna pasova ob prehitevalnem pasu po 0,50 m,

-     dve utrjeni bankini po 1,20 m,

-     srednji ločini pas širine 3,20 m.

Deviacija lokalne ceste v km 0,8 Deviacija ceste (deviacija 1-1) povezuje Lokev in Matavun in je dolga 870 m, široka je 5,9 m + 2 x 0,5 m, utrditev je asfaltna. Deviacija poljske poti v km 2,1 Deviacija poljske poti (deviacija 1-3) od Lokve proti Ledenici-Paredu je dolga 340 m, široka je 3 m + 2 x 0,5 m, utrditev je makadamska. Deviacija poljske poti v km 2,1 do km 2,3 Deviacija poljske poti (deviacija 1-3a) od Lokve proti Kačičam je dolga 300 m, široka je 3 m + 2 x 0,5 m, utrditev je makadamska. Deviacija poljske poti v km 2,7 Deviacija gozdne poti (deviacija 1-4c) za povezavo ob železniški progi je dolga 180 m, široka je 3 m+2x0.5 m. Izvedena je v skupnem podvozu z železnico, utrditev je makadamska. Deviacija magistralne ceste v km 2,9 do km 3,8 Deviacija magistralne ceste (deviacija 1-4) je dolga 1000 m, širina vozišča je 2 x 3,85 m, širina bankine je 2 x 1,50 m brez hodnika za pešce. Avtocesto premošča v nadvozu, utrditev je asfaltna. Deviacija gozdne poti v km 3,4 (zahodno od ceste) Gozdna pot se priključi na drugo omrežje tako, da se poveže neposredno na dosedanjo magistralno cesto, in se ohrani v zožanem profilu za ta namen ali pa se poveže v km 3,8 na del magistralne ceste. Deviacija gozdne poti v km 3,6 do km 4,5 Deviacija gozdne poti (deviacija 1-4b), ki ima funkcijo gozdne poseke, namenjene zaščiti pred požarom, je dolga 930 m, širina je 3 m + 2 x 0,5 m, utrditev je makadamska. Deviacija gozdne poti v km 4,5 Deviacija gozdne poti (deviacija 1-5) je dolga 200 m, široka 3 m + 2 x 0,5 m, utrditev je makadamska. Deviacija gozdne poti v km 5,24 do km 5,34 Deviacija gozdne poti (deviacija 1-6) je dolga 360 m, široka 3 m + 2 x 0.5 m, utrditev je makadamska. Deviacija gozdne poti v km 5,2 do km 5,34 Deviacija gozdne poti (deviacija 1-6a), ki je kot gozdna preseka namenjena požarni varnosti, je dolga 240 m, široka 3 m + 2 x 0,5 m, utrditev je makadamska. Deviacija magistralne ceste v km 6,4 do km 6,7 Deviacija magistralne ceste (deviacija 1-7) je dolga 600 m, širina vozišča je 2 x 3,85 m, širina bankine 2 x 1,50 m brez hodnika za pešce. Avtocesto premošča v nadvozu, utrditev je asfaltna. Deviacija gozdne poti v km 6,6 Deviacija gozdne poti (deviacija 1-7b), ki je namenjena dostopu do vodnega zbiralnika, je dolga 480 m, široka 3 m + 2 x 0,5 m, utrditev je makadamska. Začasna deviacija magistralne ceste (deviacija 1-7c) (krak Divača–Kozina) je dolga ca. 380 m, širina vozišča je 5,40 m in širina bankine je 2 x 1,0 m.

Na obravnavanem odseku avtoceste se izvede 5 podvozov in 3 nadvozi. V km 0,300 se izvede podvoz 3-1a svetle širine 14,5 m za priključevanje izvozne in uvozne rampe v priključku Divača. V km 0,760 se izvede podvoz 3-1b za pot svetle širine 8 m za povezavo ceste Lokev-Matavun. V km 2,043 se izvede podvoz 3-1c svetle širine 12 m za povezavo poljske poti in za prehode divjadi. V km 2,746 se izvede podvoz 3-2 dimenzij 29,30 m x 48,00 m za železniško progo in za povezavo gozdne poti. V km 4,510 se izvede podvoz 3-3 svetle širine 12 m za povezavo gozdne poti in za prehode divjadi. V km 3,640 se izvede nadvoz 4-3 širine 10,65 m za povezavo magistralne ceste. V km 5,430 se izvede nadvoz 4-4 širine 7,00 m za povezavo gozdne poti. V km 6,553 se izvede nadvoz 4-5 širine 10,65 m za povezavo magistralne ceste.

Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev avtoceste mora vsebovati tudi krajinsko-ureditveni načrt in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje: Vse odbojne ograje na avtocesti so v kovinski izvedbi in ne presegajo višine 0,75 m, ločilni pas med srednjima ograjama je zatravljen. Vsi objekti na avtocesti, zlasti premostitveni, morajo biti arhitekturno oblikovani in usklajeni s krajinsko podobo prostora. Pri arhitektonskem in urbanističnem oblikovanju cestninske postaje in celotnega priključka je treba upoštevati krajinske značilnosti (turistično ponudbo območja, naravne in kulturne znamenitosti). Kjer trasa preseka gozdne površine, se najmanj v pasu 10 m od useka s spodnjo bermo ali najmanj 10 m od skrajnega roba cestišča sanira in oblikuje nov gozdni rob. V tem območju se odstrani bor (če gozdar ne odredi drugače) in po potrebi dosadijo avtohtoni listavci, tako da se zagotovi postopna navpična členitev vegetacije. Detajlno reliefno oblikovanje in zasaditveni načrti morajo biti izdelani in izvedeni v skladu s pogoji lokacijskega načrta in morajo upoštevati krajinske značilnosti prostora. Nove zasaditve se v največji možni meri navezujejo na obstoječo vegetacijo. Nove skupine drevnine in ureditve morajo biti v skladu z obstoječim krajinskim vzorcem. Vegetacija se odstrani le tam, kjer je to nujno potrebno. Reliefno oblikovanje nasipov se izvede v skladu z obstoječo morfologijo terena, tako da se spodnji del nasipa zaokroži, v vrtači pa se zaokrožitev nasipa prilagodi njeni obliki tudi v stranskih delih. Pri zasipavanju vrtač je treba najprej odstraniti in ustrezno shraniti humusno plast in jo po končanem nasipu spet razgrniti. Spodnje berme usekov se zasadijo z avtohtonimi listavci. Uporabi se drevje nižje rasti in grmovnice. Zgornje zaokrožitve usekov niso gladke in enakomerne, da bo možna hitrejša zarast. Če je kamnina stabilna, zgornje zaokrožitve nižjih usekov niso potrebne. Zgornje zaokrožitve in posneti robovi se v skladu z ureditveno situacijo zatravijo ali zasadijo z nižjimi grmovnicami. Pri obdelavi stene usekov s spodnjo bermo se pušča naravni lom skale. Nakloni skalnih usekov s spodnjo bermo so lahko različni, in če dopušča stabilnost kamnine, tudi strmejši od 3:1, tako da ostane skala gola. Pobočja razprtih usekov se zatravijo in mestoma zasadijo z drevjem in grmovjem na način, kot je predvideno v ureditveni situaciji. Pobočja nasipov se zatravijo in mestoma zasadijo z drevjem in grmovjem na način, kot je predvideno v ureditveni situaciji. Nakloni nasipov in razprtih usekov se prilagajajo konkretni situaciji v prostoru, vendar pa načeloma niso strmejši od 1:1.5. V km 3,640 do 3,760 se izvede preoblikovanje širšega območja – do vključno stare opuščene magistralne ceste v skladu z ureditveno situacijo. Na začetku in na koncu usekov se izvede zaokrožitev v skladu z reliefnimi značilnostmi terena. Usedalniki so pokriti, zaprtega tipa, z revizijskimi jaški. Pri umestitvi v prostor se upoštevajo obstoječe in predvidene reliefne razmere. Umestitev ponikovalnika upošteva oblikovanost vrtače. Po končanih delih se območje nad ponikovalnikom zatravi. Pri zasnovi zasaditve se uporabijo obstoječi sklopi vegetacije, tako da se dosadi izkrčen del gozda v ustrezno obliko ali pa se dosadijo manjše skupine drevnine za zmanjšanje vidne izpostavljenosti usedalnika. Za izvedbo servisne ceste se po možnosti uporabi trasa obstoječe poti. Servisna cesta in dostop do usedalnika sta zatravljena ali peščena. Izvede se s čim manj nasipi in useki. Zaščitna ograja ograjuje zgolj objekt usedalnika, ponikovalniki in jaški pa so zunaj območja ograje. Jaški med usedalnikom in ponikovalnikom se izvedejo kot podzemni. Pri površinskem odtoku se oblikujejo kot kamnite zložbe brez uporabe betona. Zasaditev ne omejuje servisnega dostopa do usedalnika in možnosti popravil jaškov in ponikovalnikov. Opuščeni deli magistralne ceste se reliefno preoblikujejo in zatravijo oziroma zasadijo.

Vsa meteorna voda s cestišča se zbira v ustrezno dimenzionirano kanalizacijo in vodi do objektov za prečiščevanje. Prečiščena voda nato izteče v teren in ponikne. Lokacije usedalnikov so določene na podlagi reliefnih značilnosti in v skladu s “Strokovnimi stališči za določitev potrebnih ukrepov za zaščito voda pred negativnimi vplivi avtocest”. Objekti za prečiščevanje vode se izvedejo v stacionažah: v km 0,020, v km 1,080, v km 1,960, v km 2,760, v km 3,480, v km 4,450, v km 5,040, v km 5,980 in v km 6,520. Objekti za prečiščevanje vode so zasnovani kot zaporedni sistem usedalnika in ponikovalnice. Usedalnik je zasnovan kot objekt potrebne velikosti za zadrževanje in čiščenje vode med kritičnim nalivom (15 l/s/ha).

Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev, določenih s to uredbo, je treba prestaviti ali prilagoditi naslednje daljnovode in nizkonapetostne vode: V km 0,350 se daljnovod DV 10

(20)kV Matavun – Lokev prilagodi situaciji priključka na razdalji 250 m. Med km 3,120 in km 3,520 se prestavi daljnovod DV 35 kV Divača-Kozina v razdalji ca. 400 m. V km 6,300 se daljnovod DV 35 kV (odcep za RTP Hrpelje) višinsko prilagodi niveleti avtoceste v razdalji ca. 200 m. Za potrebe cestninske postaje – priključek Divača se postavi nov nizkonapetostni vod. Vse prestavitve morajo biti izvedene v skladu s predpisi.

Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev, določenih s to uredbo, je treba prestaviti ali prilagoditi telekomunikacijske objekte in naprave na naslednjih mestih: Za potrebe cestninske postaje Divača se položi PTT kabel. Med km 3,020 in km 3,920 se v dolžini ca. 2000 m položi nov optični kabel, ki poteka vzporedno ob avtocesti in jo v km 3,920 križa. Med km 3,020 in km 3,920 se v dolžini 1130 m položi nov koaksialni kabel, ki poteka vzporedno ob avtocesti in jo v km 3,920 križa. V km 5,445 se obstoječi koaksialni in optični kabel mehansko zavarujeta zaradi deviacije ceste, ki prečka omenjena kabla. Med km 6,560 in km 6,650 se v dolžini ca. 400 m vzporedno z deviacijo obstoječe magistralne ceste položita nov optični in nov koaksialni kabel. Kabli se nadomestijo oziroma zaščitijo v skladu s predpisi.

V km 0,510 avtocesta prečka magistralni kraški vodovod Ř 500, ki ga je treba prestaviti tako, da avtocesto prečka v km 0,750, v podvozu lokavske ceste. Za potrebe cestninske postaje se izvede nov vodovod Ř 100, ki se navezuje na napajalni vodovod počivališča Divača, le-ta pa se v okviru lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Čebulovica–Divača vodi po posebnem postopku.

Izvede se javna razsvetljava priključka Divača.

Ob celotni trasi je treba na ustreznih razdaljah namestiti javljalnike klica v sili.

Meteorne vode s cestišča se speljejo po meteorni kanalizaciji v objekte in naprave za prečiščevanje vode, določene v 9. členu te uredbe, kjer se prečistijo, preden iztečejo v teren.

Prehodi, posebej oblikovani za prehajanje divjadi, so:

-     v km 2,0 (združen z lokalno potjo),

-     v km 4,5 (združen z lokalno potjo). Prehodi za divjad se dimenzionirajo tako, da bo minimalna svetla odprtina 12 x 4,5 m. Prehode za divjad je treba oblikovati tako, da so vstopni deli lijakasto razširjeni in obsajeni z drevesno in grmovno vegetacijo, dostop do njih pa je poudarjen s sistemom verižnih krmišč.

Pri gradnji avtoceste je treba omejiti gibanje strojev na območje same trase in posebej zavarovati rendzine, plitva rjava pokarbonatna tla in druge sorodne talne tipe pred poškodbami, povzročenimi ob sami gradnji in po njej. Z rodovitno plastjo tal, zlasti v vrtačah, ki so na območju izključne rabe in ki jo je treba odstraniti z matične podlage, je treba med gradnjo in po njej zagotoviti racionalno ravnanje. Investitor gradnje je po končani gradnji dolžan plačati stroške, nastale v zvezi s prostorskoureditvenimi operacijami, ki so posledica posega avtoceste na večje zaokrožene komplekse kmetijskih zemljišč.

Gradnja na gozdnih območjih mora čim manj posegati v prostor zunaj samega cestnega telesa (minimalna sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje objektov), dosledno je treba upoštevati in izvajati določila gozdnogospodarskega načrta. Minimalna sečnja mora omogočiti učinkovito sanacijsko obsaditev in novo oblikovanje gozdnega roba. Poseki gozda morajo biti izvedeni strokovno na podlagi detajlnega načrta. Novourejeni gozdni rob se izvede z avtohtono in pionirsko vegetacijo skladno z gozdnogojitvenim načrtom za območje gozdnega roba. Preprečeni morata biti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Zaradi gradnje prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin vkopov in nasipov). Gospodarjenje z gozdovi ob trasi mora biti v skladu z gozdnogospodarskimi načrti. Med gradnjo in obratovanjem se morajo nadzorovati novonastale razmere v sodelovanju s pristojno stroko.

Jame Pri gradbenih delih je treba vhod v jamo nad Škrinjarico (v km 1,800) in njeno bližnjo okolico fizično zaščititi. Ohraniti je treba okoliško vegetacijo (najmanj v okolici 10–20 m), zlasti grmovje. Pred zasipavanjem je treba fizično zaščititi z leseno ali kamnito ograjo tudi jamo Podstupec (km 3,5 ob deviaciji magistralne ceste) in jamo Majekavc (km 5,5). Tudi za druge jame (jama Zakožlovec med km 1,5 in 2,0) in na novo odkrite jame velja, da se ne smejo zasipavati z odvečnim materialom in smetmi. Investitor mora zagotoviti speleološki pregled širšega območja z vsemi priključki in deviacijami cest. Speleološki pregled mora vsebovati pregled vseh že dokumentiranih, človeku dostopnih podzemnih kraških pojavov (jam in brezen) in dokumentacijo ter tudi načrt vseh ob pregledu terena na novo odkritih objektov. Če kateri od na novo odkritih objektov ustreza merilom za najpomembnejšo naravno dediščino Slovenije, je treba preprečiti uničenje. Speleološki pregled opravi za to usposobljena organizacija, ki mora dokumentacijo posredovati Ministrstvu za okolje in prostor – Upravi RS za varstvo narave. Ker se pri zemeljskih delih zaradi kamninske sestave območja lahko odkrijejo nahajališča fosilov, je potreben občasen nadzor zemeljskih del. Ob fosilnih najdbah je treba obvestiti strokovno organizacijo (Uprava RS za varstvo narave ali Prirodoslovni muzej Slovenije), ki najdbo predstavi na mestu samem. Če pa to ni mogoče, se najdba prenese v muzej. Ker je območje floristično in favnistično slabo raziskano, je potreben izvedenski pregled trase AC, s katerim bodo ugotovljeni habitati ogroženih vrst. Na podlagi teh ugotovitev bodo med izdelavo projekta gradbenega dovoljenja dane natančnejše smernice za varstvo ogroženih vrst. Investitor mora zagotoviti, da se celotna trasa pred posegom fotodokumentira (diapozitivi in film), predvsem vsa naravna dediščina in krajinske strukture, ki jih bo poseg spremenil. Fotodokumentiranje opravi Uprava RS za varstvo narave ali od nje pooblaščena ustanova. Varstvo kulturne dediščine Investitor mora zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav po metodologiji Skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije, na podlagi katerih bodo določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstvo arheološke dediščine. Investitor mora pred začetkom del zagotoviti foto in videoposnetke kulturne dediščine, izdelane po navodilih ZVNKD Nova Gorica. Med gradnjo avtoceste niso dopustni nikakršni posegi v znana arheološka območja in druga varovana območja ter objekte kulturne dediščine. Investitor mora zagotoviti tudi stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli na celotni trasi avtoceste. Investitor mora zagotoviti izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki. Arheološka območja, ugotovljena z ekstenzivnimi arheološkimi raziskavami, morajo biti pregledana in zemljišča sproščena pred začetkom gradnje avtoceste.

Izračunana emisija in imisija predvidene obremenitve okolja ob avtocesti nikjer ne presegata dopustnih emisijskih in imisijskih mejnih vrednosti. Aktivni ukrepi za varovanje objektov in območij pred čezmernim hrupom za predvideno prometno obremenitev niso potrebni.

Za potrebe protipožarnega varovanja gozda se zgradi z avtocesto vzporedna povezava med km 3,5 in km 4,5 na vzhodni strani, enaka povezava se uredi pri km 5,5 na zahodni strani avtoceste in poveže pot pri km 3,4 oziroma km 3,8 zahodno od avtoceste. Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določbe uredbe pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 62/95).

Pri gradnji avtoceste na odseku Divača–Kozina bo primanjkovalo ca. 224,770 m3 nasipnega materiala. Potrebni material lahko izvajalec del pridobi na območju, kjer je predvideno nadaljevanje avtoceste na odseku Kozina – Klanec. Med km 6,700 in km 7,200 bodo zaradi gradnje cestninske postaje potrebni večji izkopi. Za predvideni odvzem manjkajočega materiala mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje za poseg v prostor. Viški materiala po projektu niso predvideni, če pa bi se pojavili, se ne smejo odlagati na območje zunaj izključne rabe, v gozd in v vrtače kot tudi na varovana območja kulturne dediščine.

Rušenja objektov zaradi gradnje avtoceste niso predvidena.

Etape izvajanja lokacijskega načrta so:

-     prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih posegov,

-     deli trase avtoceste,

-     posamezni objekti na trasi avtoceste iz 7. in 8. člena te uredbe. Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote. Etape izvajanja lokacijskega načrta je treba načrtovati in izvajati tako, da bo potekal cestni promet po magistralni cesti M 10 Ljubljana–Koper čim manj moteno. Avtocesta bo v km 6,7 začasno prevezana na obstoječo magistralno cesto. Ta prevezava bo po zgraditvi avtocestnega odseka Kozina–Klanec porušena in renaturirana. Do zgraditve avtocestnega odseka Kozina–Klanec, ki bo vključeval cestninsko postajo, gradnja cestninske postaje na priključku Divača ni nujna.

Investitor bo uredil oziroma rekonstruiral rodiško cesto, za kar se pridobi ustrezno dovoljenje za poseg v prostor. Obseg in način ureditve rodiške ceste bosta v sodelovanju z lokalno skupnostjo urejena z drugim postopkom. Investitor mora zagotoviti monitoring, nadzor in dokumentiranje naravne ter kulturne dediščine, kot je določeno v 21. členu te uredbe. Poleg naštetih obveznosti so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej tudi:

-     sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi gradnje avtoceste ali uporabe pri gradnji kakor koli poškodovane,

-     zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve avtoceste ne bo poslabšala; vsi ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih prostorskih dokumentov, pridobljenih dovoljenj za poseg v prostor ter v soglasju z lokalno skupnostjo pred začetkom gradnje avtoceste,

-     v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve ali obratovanja avtoceste,

-     promet med gradnjo organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,

-     urediti in protiprašno zaščititi pred začetkom del vse lokalne ceste in javne poti, ki se bodo uporabljale kot pot na gradbišče,

-     evidentirati stanje obstoječe infrastrukture pred začetkom gradnje,

-     vzpostaviti dostope, ki so bili prekinjeni, do vseh zemljišč in objektov med gradnjo in po zgraditvi avtoceste in zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,

-     med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma ob nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,

-     med gradnjo upoštevati določbe uredbe pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 62/95),

-     zagotoviti monitoring prehodov živali med gradnjo in v prvih treh letih po začetku delovanja avtoceste.

Zaradi uskladitve z rešitvami za avtocesto na odseku Kozina–Klanec so možna odstopanja od rešitev, določenih v tem lokacijskem načrtu, ki se nanašajo na potek deviacije obstoječe magistralne ceste med km 6,5 in km 6,7. Ta odstopanja so možna v spremembi kota križanja magistralne ceste z avtocesto in nadaljnje povezave drugih cest nižjega ranga. Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tej uredbi, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev. Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidka, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Izvajanje te uredbe nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Lokacijski načrt je na vpogled pri Ministrstvu za okolje in prostor in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Divača in Hrpelje-Kozina.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 350-04/93-2/12-8 Ljubljana, dne 25. julija 1996. Vlada Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l.

r. Predsednik