Uredba o lokacijskem načrtu za izvennivojski priključek Slovenska Bistrica sever (Devina) na avtomobilski cesti A 10 Hoče-Arja vas

S to uredbo se ob upoštevanju usmeritev in odločitev iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije ter prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Slovenska Bistrica sprejme lokacijski načrt za izvennivojski priključek Slovenska Bistrica sever (Devina) na avtomobilski cesti A 10 Hoče–Arja vas (v nadaljevanju: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelal Zavod za urbanizem p.o. Maribor v maju 1996 pod številko projekta 1816-5/94.

Lokacijski načrt določa prostorske pogoje za izgradnjo priključka ter potrebnih objektov, naprav in ureditev v tekstualni in kartografski obliki ter obsega: tekstualni del:

-        obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,

-        povzetek iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine Slovenska Bistrica,

-        pogoji za izdelavo lokacijskega načrta za izgradnjo priključka,

-        opis rešitve priključka,

-        potrebni infrastrukturni objekti in naprave,

-        prostorske ureditve po posameznih področjih,

-        rešitve za zaščito pred nesrečami,

-        potrebne parcele za izvedbo priključka,

-        ocena stroškov za izvedbo priključka,

-        etape izvajanja,

-        soglasja organov in organizacij,

-        poročilo o vplivih na okolje; kartografski del:

-        pregledna situacija; M-1:25000,

-        izsek iz dolgoročnega plana - prostorski del Občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1995; M-1:25000,

-        pregledni situacijski načrt z namensko rabo prostora; M-1:5000,

-        ureditvena situacija; M-1:1000,

-        situacija komunalne in energetske infrastrukture; M-1:1000,

-        normalni prečni profili; M-1:50,

-        vzdolžni profili; M-1:5000/500,

-        uradna katastrska kopija; M-1:2880 ter 1:2500

-        načrt gradbenih parcel; M-1:1000,

-        tehnični elementi za zakoličenje objektov in gradbenih parcel; M-1:1000.

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po katastrskih občinah: območje izključne rabe: k. o. Spodnja nova vas deli parcel 185/5, 680, 184/9, 185/6, 184/1, 184/12, 154/1, 154/2, 154/3, 154/4, 180/3, 155/2, 164/5, 185/4, 185/8, 184/4, 164/6, 178/2, 178/4, 178/7, 178/8, 185/2, 185/9, 184/2, 185/1, 658/8, 662/1, 662/2, 662/5, 180/4, 677, 679, 683, 685, 686, 164/8, 182, 183/1, 185/7, 186/1, 185/3, 184/3, 164/11, 193/1, 127/1, 184/13, 184/14, 184/5, 184/10, 662/9; k. o. Pokoše deli parcel 357/32, 359/1, 360/3, 357/5, 445/1, 445/2, 446/2, 436, 435, .38, 447, 365, 312/6; k.o. Šentovec deli parcel 865/2, 639/9 in 674; območje sanacije gozdnega roba: k. o. Spodnja nova vas deli parcel 178/2, 178/4, 178/7, 164/5, 164/6, 164/11, 155/2, 154/2, 680, 683; električni vodi izven območja izključne rabe: k. o. Spodnja nova vas deli parcel 183/1, 184/9, 680, 679, 662/2, 184/10, 178/4, 685, 684, 184/11, 184/12, 662/2; k. o. Pokoše deli parcel 446/1, 433, 434, 435, 359/1, 357/5, 312/4, 446/2, 445/1; vodovod izven območja izključne rabe: k. o. Spodnja nova vas del parcele 164/8.

Ureditveno območje lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe obsega:

-        območje izgradnje priključnih ramp;

-        območje izgradnje zaviralnih in pospeševalnih pasov;

-        območje izgradnje dveh križišč priključnih ramp z magistralno cesto M 3-3 in njena rekonstrukcija med obema križiščema;

-        območje izgradnje 2 premostitvenih objektov in razširitev 1 objekta;

-        območje izgradnje deviacij 4 poljskih poti ter ureditev obstoječih priključkov do vklopa v obstoječe stanje;

-        območje prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav;

-        območje vodnogospodarskih ureditev;

-        območje ureditve zelenih površin.

Priključek se izvede v obliki polovične deteljice z dvema nivojskima križiščema na magistralni cesti M 3-3, in sicer eno na vzhodni in drugo na zahodni strani avtoceste. Priključne rampe se na avtocesto priključujejo na takšni lokaciji, da ni potreben poseg v obstoječi avtocestni viadukt Devina. Priključne rampe so deloma položene na dolinski in deloma na gričevnat teren. Na območju med obema križiščema se izvede rekonstrukcija magistralne ceste v dolžini ca. 860 m s poglobitvijo nivelete pod viaduktom Devina za maksimalno 70 cm.

Računska hitrost znaša na rampah 1,2-1 in 1,2-2 60 km/h; na rampah 1,2-3 in 1,2-4 40 km/h ter na magistralni cesti M 3-3 80 km/h. Vzdolžni sklon na rampah znaša max. 4,00 %.

Karakteristični prečni profili za posamezne elemente priključka so: Dvosmerne rampe: vozišče 2 × 3,50 = 7,00 m robni pas 2 × 0,35 = 0,70 m bankina 2 × 0,90 = 1,80 m SKUPAJ = 9,50 m Enosmerne rampe: vozišče 1 × 5,00 = 5,00 m robni pas 2 × 0,20 = 0,40 m bankina 2 × 0,90 = 1,80 m SKUPAJ = 7,20 m Zaviralni in pospeševalni pas na avtocesti: vozišče 1 × 3,00 = 3,00 m robni pas 1 × 0,35 = 0,35 m SKUPAJ = 3,35 m Magistralna cesta M 3-3: vozišče 2 × 3,25 = 6,50 m robni pas 2 × 0,30 = 0,60 m bankina 2 × 1,20 = 2,40 m SKUPAJ = 9,50 m pas za leve zavijalce = 3,25 m Deviacije poljskih poti: vozišče 2 × 1,50 = 3,00 m bankina 2 × 0,50 = 1,00 m SKUPAJ = 4,00 m

Za izvedbo ramp priključka se odstrani humus, na posameznih mestih pa se osnovna tla nadomestijo s peščeno-prodnim materialom. Izdelajo se potrebni nasipi in ukopi z brežinami v naklonu 1:2. Magistralna cesta se razširi in izdela nov zgornji ustroj. Na severni strani avtoceste se izvede manjši poseg v obstoječi nasip s stopničenjem. Nasip se izvede s kamnitim nasipnim materialom in v naklonu 1:1,3.

Na magistralni cesti M 3-3 se izvedeta dve novi križišči s priključnimi rampami. Križišče na zahodni strani avtoceste je locirano v profilu 14 in je oblikovano kot T križišče s pasom za leve zavijalce. Križišče na vzhodni strani avtoceste je locirano v profilu 40 in je oblikovano kot polno 4-krako križišče s pasovi za leve zavijalce. Ob magistralni cesti je prisotnih nekaj obstoječih priključkov ter novi priključki deviacij poljskih poti. Na vseh se izvede asfaltiranje v globino do vklopa v obstoječe stanje. Radij po robu znaša 4 m za uvoze k hišam in min. 6 m pri važnejših priključkih.

Preko vodotoka Devina se zgradita dva mostova, in sicer za priključno rampo in za deviacijo poljske poti, oboje na vzhodni strani avtoceste. Zaradi rekonstrukcije in širitve magistralne ceste se izvede enostranska širitev obstoječega mostu preko Devine tako, da bo ostala kota spodnjega roba razširjene konstrukcije nespremenjena. Za prečkanje odvodnika O-19 z rampo 1,2-2 in deviacijo poljske poti se izvedeta 2 prepusta.

Izvedejo se deviacije poljskih poti, in sicer ena ob rampi 1,2-1 ter tri zaradi izgradnje križišča na magistralni cesti na zahodni strani avtoceste. Deviacije se priključujejo na magistralno cesto v takšni oddaljenosti od križišč, da so zagotovljene ustrezne razdalje za nemoteno odvijanje prometa med magistralno cesto in avtocesto. Opuščene odseke obstoječih cest je treba prerahljati, izravnati z višinami okoliškega terena in jih prekriti z ustrezno debelim slojem zemlje.

Projekt za pridobitev enotnega dovoljenja za poseg v prostor mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni načrt in mora upoštevati naslednje pogoje za arhitekturno in krajinsko oblikovanje ter urejanje zelenih površin:

-        mostova se oblikujeta skladno z obliko obstoječih objektov; ograja mostov mora biti transparentna;

-        vse brežine se v iztekih zaoblijo;

-        brežine se zatravijo, razen v območju gozdnega roba, kjer se zasadijo z ustrezno gozdno vegetacijo;

-        oba trikotna prometna otoka se zapolnita in zatravita;

-        na mestih posega v gozd se obnovi gozdni rob z rastlinskimi vrstami, ki imajo široko ekološko amplitudo oziroma z avtohtonimi drevesnimi vrstami;

-        ohraniti oziroma ponovno se mora vzpostaviti za prostor značilen preplet njivskih in travniških površin z gozdom;

-        po ureditvenih delih ob strugah vodotokov O-19 in Devine obnoviti zarast z avtohtonimi rastlinskimi vrstami; Ostali pogoji:

-        med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno; nova vegetacija mora temeljiti na obstoječi vrstni sestavi in prostoru značilnih oblikah vegetacije;

-        posek gozda mora biti omejen na nujni obseg, globlje v gozd se tudi v času gradnje ne sme posegati;

-        odlaganje gradbenega materiala ali zemlje v gozd ni dovoljeno;

-        v času obratovanja je treba vse zelene površine redno vzdrževati.

Prestavitve in prilagoditve obstoječe komunalne infrastrukture Zaradi izgradnje priključka in drugih ureditev, določenih s to uredbo, je treba prestaviti ali prilagoditi obstoječe komunalne vode. Vodovod

-        prečkanje cevovoda AC Ø 300 na rampi 1,2-2 se izvede v betonski zaščitni cevi;

-        cevovod PEHD Ø 75, ki prečka rampo 1,2-2 med profili 112–116, se prestavi tako, da se izvede prečkanje v betonski zaščitni cevi pravokotno pod cestiščem med profili 115–116 ter nov cevovod v dolžini ca. 55 m vzporedno z rampo do navezave na obstoječi cevovod. Elektrika

-        nizkonapetostni prosti vod južno od avtoceste se prestavi na nove drogove tako, da je zagotovljena zahtevana prosta višina pod vodi;

-        južno od viadukta Devina preide kablovod iz A droga v zemljo in poteka proti severu v kabelski izvedbi ob južnem robu magistralne ceste, pred priključkom rampe 1,2-4 preide na severno stran magistralne ceste in dalje na A drog. Obstoječi prostozračni vod se na delu prestavitve v celoti ukine in demontira. Plinovod Priključna rampa 1,2-2 poseže v zaščitni 200 m pas razdelilnega plinovoda R-14 in se mu približa na ca. 100 m. Omrežje zvez Kabel za klic v sili, ki poteka vzdolž avtoceste, se pred izvedbo posegov zakoliči in ustrezno zaščiti.

Javna razsvetljava Izvede se javna razsvetljava priključka vključno s križišči ramp in magistralne ceste.

Vodnogospodarske ureditve Za povečanje prevodnosti obstoječih strug Devine in odvodnika ter povečanje poplavne varnosti priključkov in magistralne ceste se izvedejo naslednji ureditveni posegi v vodotokih:

-        poglobitev in razširitev struge Devine na dolžini ca. 550 m,

-        povečanje prevodnosti mostu na Devini,

-        ureditev struge odvodnika O-19 na dolžini ca. 100 m,

-        izbira ustreznih dimenzij novih prepustov in mostov. Svetla odprtina premostitvenih objektov preko površinskih vodotokov mora biti sposobna varno prevajati 100-letno visoko vodo pri varnostni višini, ki načeloma ne sme biti manjša od 1,0 metra. Tudi dodatna zavarovanja korita v območju prečkanja se prilagodijo pričakovanim odtočnim razmeram 100-letne visoke vode. Prav tako je treba zagotoviti potrebno stopnjo varovanja vodotokov pred onesnaženji. Vse vodnogospodarske ureditve se načrtujejo in izvajajo tako, da se ne poslabšajo pogoji živih bitij v in ob vodotokih. Vse regulacije in ureditve vodotokov se izvedejo sonaravno. Odvodnjavanje cestnega telesa Odvodnjavanje površinskih voda na priključnih rampah se uredi z odvodom voda v obcestne jarke, iztok iz njih je v odvodnik O-19 ali vodotok Devino. Onesnažene vode iz avtoceste in ramp priključka se v pretežni meri stekajo v zemeljski zadrževalni bazen, lociran na odvodniku O-19 pred prečkanjem odvodnika in rampe 1,2-2. Magistralno cesto M 3-3 se pretežno odvodnjava z zemeljskimi jarki, ki so speljani v odvodnik O-19 in vodotok Devina. Severno od magistralne ceste M 3-3 se zajemajo v odprtih jarkih zaledne vode, ki so speljane direktno v vodotok Devina. V območju viadukta pod avtocesto in preko razširjenega obstoječega objekta na Devini se izvede odvodnjavanje preko požiralnika v prepust ob Devini in od tam po kanaletah do odvodnika O-19.

Varovanje naravne in kulturne dediščine Pri zemeljskih delih v času gradnje in po njej ne sme priti do posegov v zavarovana območja naravne in kulturne dediščine. Pri izvajanju del se zagotovi stalen arheološki nadzor. V največji možni meri je treba ohranjati naravne in krajinske strukture.

Ureditve v območjih kmetijskih zemljišč

-        Investitor gradnje priključka je po končani gradnji dolžan plačati stroške, ki nastanejo v zvezi s prostorsko ureditvenimi operacijami, ki so posledica posega priključka na večje zaokrožene komplekse kmetijskih zemljišč;

-        v sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati načrt ravnanja s plodno zemljo. Ta mora upoštevati naslednja izhodišča: prst se odstrani in deponira tako, da se ohrani njena plodnost in količina; pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,2 m.

Zaščita pred hrupom Za zagotovitev zaščite pred hrupom, ki ga povzroči promet na magistralni cesti, se izvede pasivna zaščita prizadetih objektov (zamenjava oken in zaščita fasade): stanovanjski objekt parc. št. .38 k.o. Pokoše; stanovanjski objekt na parc. št. .50 k.o. Sp. Nova vas; stanovanjski objekt na parc. št. .46 k.o. Sp. Nova vas; stanovanjski objekt na parc. št. 40/2, k.o. Sp. Nova vas. stanovanjski objekt na parc. št. 434 k.o. Pokoše. Investitor mora ob gradnji priključka izvesti zaščitne ukrepe pred hrupom v obsegu, ki se določi na osnovi prognoze prometa za 5-letno obdobje po končani gradnji, nato pa jih fazno dograjevati v skladu z določili uredbe o hrupu zaradi cestnega ali železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95) in v skladu z monitoringom, ki je določen v 25. členu te uredbe.

Zaščita pred požarom Zaradi izgradnje priključka se požarna varnost objektov ob magistralni cesti ne bo poslabšala. Vsi objekti v neposredni bližini priključka imajo zagotovljen dovoz za intervencijska vozila. Prestavitev vodovoda mora zagotavljati obstoječo požarno varnost.

Zaščita pred erozijo Nasipi in ukop morajo biti izvedeni tako, da bo zagotovljena zaščita pred erozijo oziroma tako, da ne bo prihajalo do erozijskih procesov. Brežine morajo biti ustrezno urejene, utrjene in zatravljene ali zasajene z drugo primerno vegetacijo. Izvedba zaščite se prilagodi ocenjeni stopnji ogroženosti, odvisni od velikosti površine, njenega nagiba in geomehanske sestave materiala njenega površinskega sloja.

Zaščita pred razlitjem nevarnih snovi Za preprečevanje iztoka onesnaženih meteornih voda v vodotok Devino se na O-19 izvede zemeljski zadrževalni bazen, ki ima poleg funkcije usedalnika tudi funkcijo zadrževanja polutantov, lažjih od vode. Pred izpustom v vodotok se zgradi zaporni element, ki preprečuje razlitje. Zadrževalni bazen mora biti zgrajen vodotesno tako, da ponikanje ne bo možno.

Varovalne in zaščitne ograje Ob zaviralnih in pospeševalnih pasovih se izvede enostranska odbojna ograja, na rampah v nasipu pa obojestranska. Višina zgornjega roba ograje je maksimalno 75 cm nad voziščem. Od roba asfalta je odmaknjena min. 0,50 m. Ograje se opremijo s svetlobnimi odbojniki. Zaščitna ograja se postavi obojestransko ob rampah v celotni dolžini do magistralne ceste M 3-3. Ograja je odmaknjena od nožice nasipa oziroma od zunanjega roba jarka 1-2 m. Potek ograje je odvisen od horizontalnega poteka ramp.

Ravnanje z viški materiala Nenosilni material v količini ca. 18.000 m² se deponira na stalno deponijo v območju med avtocesto, vzhodno rampo priključka (rampa 1,2-3) in vodotokom Devina. To območje ni vključeno v ureditveno območje tega lokacijskega načrta. Investitor gradnje avtocestnega priključka mora zanj pridobiti ustrezno prostorsko dokumentacijo in dovoljenje za poseg v prostor.

Vse ureditve, določene v tem lokacijskem načrtu, se izvedejo v eni etapi.

Obveznosti investitorja in izvajalcev v času gradnje priključka in po njej so:

-        v najkrajšem času in v skladu s predpisi odpraviti morebitne negativne posledice, povzročene z izgradnjo priključka;

-        v času gradnje zagotoviti vse potrebne ukrepe in organizirati delo tako, da bo preprečeno morebitno onesnaženje posameznih sestavin okolja ter v primeru nezgode takoj ukrepati za preprečitev nadaljnje škode in odpravo obstoječe škode;

-        vsa dela organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem prometnem omrežju;

-        omogočiti dostope do objektov in zemljišč v času gradnje in po izgradnji in zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo;

-        vsa dela organizirati tako, da ne bo po nepotrebnem motena sosednja posest in da bo zagotovljena varnost in nemotena raba sosednje posesti;

-        evidentirati obstoječa infrastrukturna omrežja ter jih zakoličiti in zaščititi;

-        izvajati meritve hrupa v času gradnje in po potrebi izvesti ustrezne dodatne protihrupne ukrepe;

-        tri leta po pričetku obratovanja priključka izvesti monitoring hrupa in v primeru prekoračitve dopustnih vrednosti izvesti dodatne protihrupne ukrepe.

Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje in na Občini Slovenska Bistrica.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 350-04/93-4/17-8 Ljubljana, dne 11. julija 1996. Vlada Republike Slovenije Janko Deželak l.

r. Podpredsednik