10. člen

Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev avtoceste mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni načrt in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje: Trasa avtoceste:

-        vse odbojne ograje na avtocesti so v kovinski izvedbi in ne presegajo višine 0,75m; izjemoma je na območju viaduktov in nad podpornimi zidovi dopustna izvedba betonskih odbojnih ograj na zunanji strani vozišča v kombinaciji z vzdrževalnim hodnikom in kovinsko ograjo; betonska odbojna ograja ob srednjem ločilnem pasu z vzdrževalnim hodnikom in kovinsko ograjo, pa je dopustna samo v primerih, kjer sta leva in desna polovica viadukta razmaknjeni; betonske odbojne ograje ne smejo presegati višine 0.80 m;

-        ločilni pas je zatravljen ali zasajen z grmovnicami. Objekti na avtocesti (viadukti, mostovi, portali…):

-        vsi objekti na avtocesti morajo biti arhitekturno oblikovani in usklajeni z urbano in krajinsko podobo prostora; s posebno pozornostjo je treba načrtovati viadukte in portale predorov;

-        viadukti morajo biti načrtovani tako, da je vzpostavljen vizualni kontakt z dolino; v ta namen je treba s posebno pozornostjo načrtovati geometrijo podpornih stebrov, tako da se ohrani odprtost prostora;

-        portali predorov imajo funkcijo portalne manšete; izvedeni morajo biti tako, da je omogočeno oblikovanje potrebne debeline zemljine za ozelenitev. Priključek:

-        območje priključka mora biti arhitekturno in krajinsko oblikovano; vmesni prostor med priključnimi rampami in avtocesto mora biti v največji možni meri zapolnjen in ustrezno ozelenjen. Cestninska postaja:

-        območje in objekti cestninske postaje morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovani in prilagojeni urbani in krajinski podobi prostora. Oporni zidovi in propusti:

-        oporni in podporni zidovi, vidni z avtoceste, morajo biti oblikovani s horizontalnimi likovnimi elementi, njihova višina in agresivnost pa ublažena s kontrapunktiranjem visoke vegetacije;

-        oporni in podporni zidovi ter propusti, vidni z magistralne ceste, morajo biti oblikovani z uporabo kamnitih oblog in zazelenjeni. Protihrupne zaščite Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev mora upoštevati naslednja izhodišča in pogoje glede protihrupnih zaščit:

-        možni načini izvedbe protihrupnih zaščit so: protihrupne ograje iz različnih materialov (les, beton ipd.), obsajene protihrupne ograje, zazelenjene protihrupne ograje, zazelenjeni protihrupni nasipi;

-        tip protihrupne zaščite je treba prilagajati urbani in krajinski podobi prostora in ga zaradi percepcije voznika na avtocesti spreminjati na ustrezni razdalji;

-        na mestih, kjer je zaradi drugih ureditev predviden ukop ali nasip, se le-ta izvede tako, da prevzame funkcijo protihrupne zaščite in ozeleni z ustrezno vegetacijo. Posegi v obcestni prostor:

-        vsi posegi v relief, nasipi in ukopi, se morajo v največji možni meri prilagajati obstoječemu reliefu; brežine ukopov in nasipov morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren in ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in zasajene z ustrezno vegetacijo;

-        v času obratovanja je treba kontrolirati stanje nasipov in ukopov z vidika stabilnosti, hortikulturnega vzdrževanja in varnosti;

-        med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno; nove zasaditve morajo temeljiti na obstoječi vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (živice, posamezne skupine dreves, razgiban gozdni rob, obvodna vegetacija);

-        gozdni robovi morajo biti sanirani, s primerno višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije, dopustna je tudi uporaba pionirskih neavtohtonih rastlin;

-        detajlna reliefna in vegetacijska obdelava obcestnega prostora, kakor tudi razporeditev transparentnih protihrupnih zaščit mora biti prilagojena ohranjanju zanimivih pogledov v prostoru in krajinskim značilnostim prostora;

-        na stikih avtoceste s kmetijskimi površinami se izvede gosta ozelenitev z ustrezno avtohtono grmovno vegetacijo, ob upoštevanju odpiranja pogledov z avtoceste v odprto krajino;

-        regulacije vodotokov se izvedejo sonaravno, s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone, drevesne in grmovne, obvodne vegetacije;

-        za izvedbo sonaravne regulacije potoka Koprivnica med km 83.650 in km 84.940 in ureditve nadomestnega habitata dvoživk, se izdela poseben vodnogospodarski in krajinski načrt;

-        vsi odseki obstoječih cest, ki po izgradnji avtoceste in ostalih ureditev določenih s to uredbo ostanejo brez funkcije, morajo biti rekultivirani z ozirom na rabo na sosednjih zemljiščih (v kmetijska zemljišča, vegetacijske sestoje); kjer ostanejo v funkciji ceste, pa morajo biti njihovi profili ustrezno prilagojeni novim obremenitvam, ostanki pa prav tako rekultivirani;

-        po končani gradnji, ob ugotovljenem dejanskem stanju posegov v prostor ter ugotovljenih eventualnih konfliktih oziroma negativnih vplivih na vidne kvalitete okolja, je treba izvesti ustrezne dodatne arhitekturne ali krajinske ureditve.