9. člen MMSTO

Cilji in načela 1. Z namenom harmonizacije pravil o poreklu ter med drugim zaradi zagotavljanja večje zanesljivosti pri opravljanju mednarodne trgovine Ministrska konferenca v sodelovanju s CCC prevzame delovni program, ki je določen spodaj, na podlagi teh načel: (a) pravila o poreklu bi se morala uporabljati enako za vse namene, določene v 1. členu; (b) pravila o poreklu bi morala določati kot državo porekla blaga tisto državo, v kateri je določeno blago v celoti pridobljeno ali če je v procesu proizvodnje blaga udeleženih več držav, tedaj tisto, v kateri je bila opravljena zadnja bistvena predelava blaga; (c) pravila o poreklu bi morala biti objektivna, razumljiva in predvidljiva; (d) ne glede na ukrep ali sredstvo, s katerimi so povezana, se pravila o poreklu ne bi smela neposredno ali posredno uporabljati kot sredstvo za doseganje trgovinskih ciljev. Sama po sebi ne bi smela ustvarjati omejitvenih, izkrivljajočih ali motečih učinkov na mednarodno trgovino. Ne bi smela postavljati nepotrebno strogih pogojev ali zahtevati izpolnitve določenega pogoja, ki ni v zvezi s proizvodnjo ali predelavo, kot predpostavko za določitev države porekla. Toda stroške, ki niso v neposredni zvezi s proizvodnjo ali predelavo, je možno vključevati z namenom uporabe merila vrednosti, izraženega v odstotkih; (e) pravila o poreklu bi morala biti uporabljena dosledno, enotno, nepristransko in razumno; (f) pravila o poreklu bi morala biti razumljiva; (g) pravila o poreklu bi morala temeljiti na pozitivnem opredeljenem standardu. Negativne standarde je možno uporabljati le za pojasnitev pozitivno opredeljenega standarda. Delovni program 2. (a) Delovni program se začne takoj, ko je možno po začetku veljavnosti Sporazuma o WTO in se konča v treh letih od njegovega začetka. (b) Odbor in Tehnični odbor, na katera se nanaša 4. člen, sta ustrezna organa za opravljanje tega dela. (c) Da bi bilo možno zagotavljati natančen prispevek CCC, Odbor od Tehničnega odbora zahteva, da zagotovi svojo razlago in mnenja o delu, ki je opisano spodaj, na podlagi načel, naštetih v prvem odstavku. Da bi bilo možno zagotoviti pravočasni konec delovnega programa harmonizacije, se to delo opravi na osnovi proizvodov po sektorjih, kot so določeni v posameznih poglavjih ali oddelkih Harmoniziranega sistema opisa blaga (HS-nomenklatura). (i) Celovita pridobitev in najnujnejše delovne operacije in postopki Tehnični odbor razvije poenotene opredelitve: – proizvodov, za katere velja, da so v celoti pridobljeni v eni državi. To delo mora biti opravljeno čim podrobneje; – najnujnejših delovnih operacij ali postopkov, ki sami po sebi blagu ne opredeljujejo porekla. Dosežki tega dela se predložijo Odboru v treh mesecih od dneva, ko je Odbor dal zahtevo. (ii) Bistveno predrugačenje – Sprememba v carinski razvrstitvi – Tehnični odbor na podlagi uporabe merila bistvenega predrugačenja obravnava in ugotavlja način uporabe spremembe v carinskem podpoglavju ali poglavju v povezavi z razvojem pravil o poreklu za določene proizvode ali skupino proizvodov ter tisto najmanjšo spremembo v nomenklaturi, ki ustreza temu merilu. – Tehnični odbor razdeli omenjeno delo na podlagi proizvoda ob upoštevanju poglavij ali oddelkov HS-nomenklature, tako da lahko predloži dosežke svojega dela vsaj trimesečno. Tehnični odbor konča delo v enem letu in treh mesecih od dneva, ko je prejel zahtevo Odbora. (iii) Bistveno predrugačenje – Pomožna merila Ko se konča delo, določeno v pododstavku (ii) za vsako skupino proizvodov ali posamezno kategorijo proizvoda na tistem mestu, kjer izključna uporaba HS-nomenklature ne dopušča izražanja bistvenega predrugačenja, Tehnični odbor: – pri oblikovanju pravil o poreklu za določene vrste ali skupine blaga na podlagi merila bistvenega predrugačenja obravnava in razlaga dopolnilno ali izključno uporabo drugih zahtev, vključno z odstotki vrednosti(4) in /ali proizvodnimi in predelovalnimi postopki;(5) – lahko obrazloži svoje predloge; – razdeli omenjeno delo na podlagi proizvoda ob upoštevanju poglavij ali oddelkov HS-nomenklature, da lahko rezultate svojega dela predloži Odboru vsaj trimesečno. Tehnični odbor konča delo v dveh letih in treh mesecih od prejema zahteve Odbora. Vloga Odbora 3. Na osnovi načel, naštetih v prvem odstavku: (a) Odbor občasno obravnava razlage in mnenja Tehničnega odbora v skladu s časovnimi obdobji, določenimi v pododstavkih (i), (ii) in (iii) drugega (c) odstavka, z namenom da podpre take razlage in mnenja. Odbor lahko zahteva, da Tehnični odbor izboljša ali naprej obrazloži svoje delo in/ali razvije nove pristope. Z namenom, da bi pomagal pri delu Tehničnega odbora, Odbor navede razloge za zahtevo po dodatnem delu in, če presodi kot primerno, lahko tudi predlaga drugačne pristope; (b) po končanem delu, ki je določeno v pododstavkih (i), (ii) in (iii) drugega(c) odstavka, Odbor obravnava dosežke v celoti. Dosežki delovnega programa harmonizacije in nadaljnje delo 4. Ministrska konferenca ugotovi dosežke Delovnega programa harmonizacije v okviru priloge, ki je sestavni del tega sporazuma.(6) Ministrska konferenca določi čas za začetek veljavnosti te priloge. Odgovornosti 1. Trajne odgovornosti Tehničnega odbora vključujejo: (a) na zahtevo kateregakoli člana Tehničnega odbora obravnava posebne tehnične težave, ki se pojavljajo pri dnevni uporabi pravil o poreklu članic in daje mnenja o ustreznih rešitvah na podlagi danih dejstev; (b) dajanje informacij in nasvetov o katerikoli zadevi, ki se nanaša na ugotavljanje porekla blaga, na zahtevo katerekoli članice ali Odbora; (c) pripravljanje in občasno pošiljanje poročila o tehničnih vprašanjih v zvezi z izvajanjem in statusom tega sporazuma in (d) letno preverjanje tehničnih vprašanj v zvezi z izvajanjem in uporabo II. in III. dela. 2. Tehnični odbor ima tudi take druge odgovornosti, ki mu jih naloži Odbor. 3. Tehnični odbor poskuša končati svoje delo v zvezi z določenimi zadevami, zlasti tistimi, ki mu jih dajejo članice ali Odbor, v razumno kratkem času. Zastopanje 4. Vsaka članica ima pravico biti zastopana v Tehničnem odboru. Vsaka članica lahko imenuje enega delegata in enega ali več namestnikov, da jo zastopajo v Tehničnem odboru. Članica, ki je tako zastopana v Tehničnem odboru, se imenuje “članica” Tehničnega odbora. Predstavnikom članic Tehničnega odbora lahko na zasedanjih Tehničnega odbora pomagajo svetovalci. Sekretariat WTO lahko sodeluje na teh zasedanjih kot opazovalec. 5. Članice CCC, ki pa niso članice WTO, lahko na zasedanjih Tehničnega odbora zastopa en delegat in en ali več namestnikov. Taki predstavniki se zasedanj Tehničnega odbora udeležujejo kot opazovalci. 6. Če to dovoli predsedujoči Tehničnega odbora, lahko generalni sekretar CCC (v nadaljnjem besedilu generalni sekretar) vabi na zasedanja Tehničnega odbora predstavnike vlad držav, ki niso članice WTO niti članice CCC, in predstavnike mednarodnih vladnih in trgovinskih organizacij kot opazovalce. 7. Imenovanja delegatov, namestnikov in svetovalcev za zasedanja Tehničnega odbora se sporočajo generalnemu sekretarju. Zasedanja 8. Tehnični odbor se sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno. Postopki 9. Tehnični odbor izvoli predsedujočega iz svojih vrst ter sam določi svoj poslovnik. 1. Ob spoznanju, da nekatere članice uporabljajo preferencialna pravila o poreklu ločeno od nepreferencialnih pravil o poreklu, se članice sporazumejo, kot sledi. 2. Za namene te skupne deklaracije se kot preferencialna pravila o poreklu razumejo zakoni, predpisi in upravne ugotovitve splošnega pomena, ki jih uporablja katerakoli članica z namenom, da ugotovi, ali blago ustreza pogojem za preferencialno obravnavo v smislu pogodbenih ali avtonomnih trgovinskih režimov, ki so podlaga za carinske preferenciale, ki presegajo uporabo prvega odstavka I. člena GATT 1994. 3. Članice se sporazumejo, da zagotavljajo, da: (a) so ob izdaji upravnih ugotovitev splošnega pomena pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, jasno določeni, zlasti: (i) ob uporabi meril spremembe carinske razvrstitve mora to preferencialno pravilo o poreklu ter vsaka izjema od pravila jasno določati podpoglavje ali poglavje v okviru carinske nomenklature, na katero se nanaša pravilo; (ii) ob uporabi meril vrednosti v odstotkih mora preferencialno pravilo o poreklu izražati tudi metodo izračunavanja teh odstotkov; (iii) ob uporabi meril proizvodnega ali predelovalnega postopka mora biti postopek, ki opredeljuje preferencialno poreklo, natančno določen; (b) njihova preferencialna pravila o poreklu temeljijo na pozitivnih standardih. Preferencialna pravila o poreklu, ki določajo, kaj ne daje preferencialnega porekla (negativni standard), so dovoljena le kot del razlage pozitivnega standarda ali v posameznih primerih, če pozitivna določitev preferencialnega porekla ni potrebna; (c) se njihovi zakoni, predpisi, sodne in upravne odločitve splošnega pomena v zvezi s preferencialnimi pravili o poreklu objavijo, kakor da bi bili predmet določb prvega odstavka X. člena GATT 1994 in v skladu z njimi; (d) se na zahtevo izvoznika, uvoznika ali katerekoli osebe z utemeljenim razlogom izdajo presoje o pravilnosti preferencialnega porekla blaga, ki ga omenjene osebe pripisujejo določenemu blagu, v najkrajšem času, vendar ne pozneje kot v 150 dneh(7) od dneva, ko je zahteva za tako presojo dana, pod pogojem, da so dani vsi potrebni elementi. Zahteve za tako presojo se sprejmejo pred začetkom določene trgovinske transakcije in pa kadarkoli pozneje. Take presoje veljajo tri leta pod pogojem, da dejstva in razmere, vključno z uporabljenimi preferencialnimi pravili o poreklu ostanejo primerljivi. Pod pogojem vnaprejšnjega obvestila zainteresiranih oseb take presoje ne veljajo več, če je sprejeta odločitev v nasprotju s presojo med revizijo, na katero se nanaša pododstavek (f). Take presoje so javne pod pogoji določbe pododstavka (g); (e) ob uvajanju sprememb v preferencialnih pravilih porekla ali novih pravil o poreklu takih sprememb ne bodo uporabljale za nazaj, kot je določeno v njihovih zakonih ali predpisih in brez poseganja vanje; (f) za kakršnokoli upravno dejanje v zvezi z določitvijo preferencialnega porekla obstaja možnost takojšnje revizije po sodni, arbitražni ali upravni poti ali postopkih, neodvisnih od oblasti, ki je določila poreklo, ki lahko povzročijo, da se ta odločitev spremeni ali razveljavi; (g) vse zaupne podatke ali podatke, ki se dajejo na zaupni podlagi zaradi uporabe preferencialnih pravil o poreklu, pristojne oblasti obravnavajo kot strogo zaupne in jih ne smejo razkrivati brez izrecnega dovoljenja osebe ali vlade, ki je take podatke dala na voljo, razen do meje razkrivanj, ki je potrebna v sodnih postopkih. 4. Članice se sporazumejo, da Sekretariatu pravočasno dostavijo svoja preferencialna pravila o poreklu, vključno s seznamom preferencialov, na katera se nanašajo, s sodnimi in upravnimi odločitvami splošnega pomena, ki se nanašajo na njihova preferencialna pravila o poreklu, ki veljajo na dan začetka veljavnosti Sporazuma o WTO za določeno članico. Članice se tudi sporazumejo, da Sekretariatu dostavijo obvestila o spremembah preferencialnih pravil o poreklu ali o novih preferencialnih pravilih o poreklu, čim prej je možno. Seznam prejetih informacij in tistih, ki so Sekretariatu na voljo, Sekretariat pošlje vsem članicam. 1 Razume se, da ta določba ne posega v tiste ugotovitve, ki se nanašajo na opredelitev “domače industrije” in “enakega proizvoda domače industrije” ali na podobne izraze, kjerkoli so v uporabi. 2 V zvezi s pravili o poreklu, ki se uporabljajo pri vladnih nabavah, ta določba ne pomeni dodatne obveznosti poleg tistih, ki so jih članice že sprejele na podlagi GATT 1994. 3 V zvezi z zahtevami, ki so dane v prvem letu od začetka veljavnosti Sporazuma o WTO, imajo članice samo obvezo, da dajejo te presoje, čim prej je možno. 4 Če je predpisano merilo vrednosti, morajo pravila o poreklu navajati tudi metodo izračunavanja vrednosti, izraženo v odstotkih. 5 Če je predpisano merilo proizvodnega ali predelovalnega postopka, mora biti tisti postopek, ki daje blagu poreklo, natančno določen. 6 Sočasno je treba upoštevati tudi rešitve v zvezi z reševanjem sporov, ki izhajajo iz uporabe carinske razvrstitve blaga 7 V zvezi z zahtevami, ki so dane v prvem letu od začetka veljavnosti Sporazuma o WTO, imajo članice samo obvezo, da dajejo te presoje, čim prej je možno. Članice se ob upoštevanju mnogostranskih trgovinskih pogajanj, z željo pospeševanja uresničevanja ciljev GATT 1994, ob upoštevanju posebnih trgovinskih, razvojnih in finančnih potreb članic držav v razvoju, ob spoznanju koristnosti postopkov za avtomatično izdajanje uvoznih dovoljenj v določene namene in da se taki postopki ne bi uporabljali za omejevanje trgovine, ob spoznanju, da se smejo postopki za izdajanje uvoznih dovoljenj uporabljati le zaradi ukrepov, ki so dovoljeni na podlagi določb GATT 1994, ob upoštevanju določb GATT 1994, ki se nanašajo na postopke za izdajanje uvoznih dovoljenj, z željo, da se zagotavljajo taki postopki za izdajanje uvoznih dovoljenj, ki niso v nasprotju z načeli in obveznostmi, ki izhajajo iz GATT 1994, ob spoznanju, da je možno ovirati tokove mednarodne trgovine z neustrezno uporabo postopkov za izdajanje uvoznih dovoljenj, ob prepričanju, da je zlasti z neavtomatičnim izdajanjem uvoznih dovoljenj treba ravnati pregledno in predvidljivo, ob upoštevanju, da neavtomatični postopki za izdajanje uvoznih dovoljenj ne smejo pomeniti večjega upravnega bremena, kot je to nujno potrebno za določen ukrep, z željo poenostaviti in voditi odprte upravne postopke in prakso v mednarodni trgovini ter zagotoviti pravično in nepristransko vodenje takih postopkov in prakse, z željo zagotoviti posvetovalni mehanizem ter hitro, učinkovito in nepristransko reševanje sporov, ki utegnejo nastati na podlagi tega sporazuma; sporazumejo, kot sledi: