2. člen MMSTO

2.1 Da lahko subvencija, kakor je opredeljena v prvem odstavku 1. člena, velja kot specifična glede na določeno podjetje ali industrijo ali skupino podjetij ali industrij (v nadaljnjem besedilu določena podjetja), ki so v pristojnosti določene oblasti, ki subvencijo daje, se uporabijo ta načela: (a) subvencija je specifična, če oblasti ali zakonodaja, ki oblastem omogoča subvencioniranje, izrecno omejuje dostop do subvencije določenim podjetjem; (b) če oblasti, ki dajejo subvencijo, ter ustrezna zakonodaja, ki omogoča uporabo subvencije, uporabljajo objektivna merila ali pogoje(2) za pridobitev ali določitev višine subvencije, tedaj subvencija ni specifična, če je pravica pridobiti subvencijo avtomatična in če se strogo ravnajo po teh merilih in pogojih. Merila in pogoji morajo biti jasno navedeni v zakonu, predpisu ali drugem uradnem dokumentu, tako da jih je možno preverjati; (c) četudi bi kazalo, da subvencija ni specifična na podlagi načel v pododstavku (a) in (b), vendar pa obstajajo razlogi za to, da je subvencija dejansko specifična, tedaj je treba upoštevati tudi druge dejavnike. Ti so: uporaba programa subvencioniranja v korist omejenega števila določenih podjetij, pretežna uporaba subvencij s strani določenih podjetij, dodelitev nesorazmerno velikih vrednosti subvencij določenim podjetjem ter način presojanja oblasti pri odločanju o dodelitvi subvencije.(3) Pri uporabi tega pododstavka se upošteva tudi raznolikost gospodarskih dejavnosti v pristojnosti določene oblasti kakor tudi dolžina časa uporabe določenega programa subvencioniranja. 2.2 Subvencija, ki je omejena na določeno podjetje na določenem zemljepisnem območju, ki je v pristojnosti oblasti, ki subvencijo daje, velja kot specifična subvencija. Za namene tega sporazuma velja, da določanje višin ali spreminjanje splošno veljavnih davčnih stopenj na vseh ravneh oblasti, ki imajo te pristojnosti, ne pomeni uporabe specifične subvencije. 2.3 Kakršnakoli subvencija, ki ustreza določbam 3. člena, se šteje za specifično. 2.4 Kakršnokoli ugotavljanje specifičnosti v skladu z določbami tega člena je treba jasno utemeljiti s pozitivnimi dokazi.